Jedro

Na prvi pogled striktna prepoved upoštevanja (pre)poznih navedb je od novele ZPP-D med drugim omehčana z določbo petega odstavka 286.a člena ZPP. Ta določa, da sodišče lahko upošteva vloge in listine, ki so predložene po izteku določenega roka ter navedbe, dane (prepozno) na naroku, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da pravno dejanje asignacijskega poplačila, ki je bilo dogovorjeno v 3. členu točke IV. Kupoprodajne pogodbe z dne 9. 8. 2005, sklenjene med stečajnim dolžnikom kot prodajalcem (tožeča stranka) in R. d.o.o. kot kupcem in na podlagi katere je kupec R. d.o.o. poplačal del kupnine v znesku 70.939,74 EUR v korist tožene stranke, nima pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke in je tožena stranka dolžna vrniti v stečajno maso znesek 70.939,74 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. točka izreka). Kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače, je zavrnilo (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke in intervenienta (3. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo v stroškovnem delu spremenilo. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v izpodbijani 1. točki izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 70/2012 z dne 17. 12. 2012 dopustilo revizijo glede vprašanja: „Ali lahko sodišče, ob tem, ko na podlagi trditev tožene stranke, podanih po prvem naroku za glavno obravnavo in na podlagi pravočasno predlaganih in že izvedenih dokazih ugotovi pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je potrebno tožbeni zahtevek zavrniti, zaključi, da so bile trditve dane prepozno in ugodi tožbenemu zahtevku?“

4. Na podlagi navedenega sklepa je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, oziroma podredno, da sodbo sodišča druge stopnje (in sodbo sodišča prve stopnje) razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje (oziroma sodišču prve stopnje) v novo sojenje.

5. Tožeča stranka in stranski intervenient na revizijo nista odgovorila.

6. Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Procesno dejansko stanje

7. Tožeča stranka je v tožbi trdila, da je R. d.o.o. (dolžnik tožeče stranke) del kupnine po Kupoprodajni pogodbi z dne 9. 8. 2005 v znesku 70.939,74 EUR poplačal v korist tožene stranke, ki je terjatev do tožeče stranke pridobila na podlagi Pogodbe o odstopu terjatev št. 144/05 od družbe V. d.o.o. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo pritrdila trditvam tožeče stranke, da je zaradi cesije med V. d.o.o. in toženo stranko prišlo do nakazila kupnine na račun tožene stranke.

Na drugem naroku za glavno obravnavo 2. 2. 2011 je M. V., zakoniti zastopnik družbe V., d.o.o., zaslišan kot priča, izpovedal, da je bila med V. d.o.o. in toženo stranko sklenjena cesija v izterjavo z dogovorjeno provizijo. Izterjani znesek, zmanjšan za dogovorjeno provizijo, je tožena stranka nakazala V. d.o.o. Tožena stranka je nato na istem naroku trdila, da je šlo med toženo stranko in V. d.o.o. dejansko za cesijo v izterjavo in ne za običajno cesijo ter ugovarjala pasivno legitimacijo, saj ona ni bila prejemnik kupnine, ampak je prejela le provizijo za svojo storitev izterjave.

Sodišče je glavno obravnavo na tem naroku zaključilo (ni izvedlo nobenega dokaza več) in izdalo sodbo.

Revizijske navedbe

8. Tožena stranka v reviziji trdi, da sodišče s tem, ko je odločilo, da je tožena stranka s trditvami o cesiji v izterjavo prekludirana, ni upoštevalo namena in cilja določb ZPP o prekluziji. S temi trditvami tožena stranka ni povzročila podaljšanja postopka, postopek je tekel identično, kot če bi tožena stranka trditve postavila pravočasno v skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP.

Razlog za zavrnitev revizije

9. V 286. členu ZPP je določena obveznost strank, da najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo navedejo vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njunih predlogov, da ponudijo dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njunih navedb, in da se izjavita o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Na poznejših narokih za glavno obravnavo se lahko navajajo nova dejstva in novi dokazi le, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku (prvi in četrti odstavek tega člena).

10. Navedena, na prvi pogled striktna prepoved upoštevanja (pre)poznih navedb je od novele ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008) med drugim omehčana z določbo petega odstavka 286.a člena ZPP, po kateri sodišče lahko upošteva vloge in listine, ki so predložene po izteku določenega roka ter navedbe, dane (prepozno) na naroku, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.

11. Iz obrazložitev izpodbijanih sodb izhaja, da sta se sodišči nižjih stopenj v zvezi z vprašanjem (pre)poznih navedb tožene stranke ukvarjali le s presojo njene krivde, ne pa tudi s presojo vprašanja, ali bi dopustitev (pre)poznih navedb tožene stranke, podanih na drugem naroku za glavno obravnavo, pomenila zavlečenje reševanja spora.

12. Sodišče prve stopnje po tem, ko je tožena stranka na drugem naroku za glavno obravnavo navedla, da je šlo za cesijo v izterjavo, ni izvedlo nobenega dokaza več, ampak je zgolj tožeči stranki dalo možnost, da se o teh navedbah izjavi, nato pa je zaključilo glavno obravnavo in izdalo sodbo. V obrazložitvi sodbe je ugotovilo, da je bila med toženo stranko in V. d.o.o. dejansko sklenjena cesija v izterjavo, hkrati pa odločilo, da je tožena stranka glede trditev o cesiji v izterjavo prekludirana, saj pogoja nekrivde (pre)poznega navajanja ni niti zatrjevala še manj pa izkazala. Zato teh trditev sodišče prve stopnje pri odločitvi o tožbenem zahtevku ni upoštevalo.

13. Upoštevaje navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da se v obravnavanem primeru reševanje spora zaradi (pre)poznih navedb ni zavleklo in bi jih sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 286.a člena ZPP lahko upoštevalo.

14. Kljub dejstvu, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo določbo o prekluziji, Vrhovno sodišče očitka bistvene kršitve določbe 286.a člena ZPP ne sme upoštevati, ker ga tožena stranka uveljavlja prepozno. Zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP se lahko revizijo vloži, če je do teh kršitev prišlo v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP). Do v reviziji zatrjevane kršitve določil 286.a člena ZPP, ki predstavlja kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, je prišlo že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Vrhovno sodišče lahko upošteva take kršitve le, če jih stranka uveljavlja v pritožbi, sodišče druge stopnje pa jih prezre, saj jih s tem prevzame tudi samo (t.i. perpetuacija kršitve na drugi stopnji). Tožena stranka je v pritožbi prvostopenjsko sodbo glede neupoštevanja trditev o cesiji v izterjavo izpodbijala iz razloga neustreznega materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP), ne pa tudi iz razloga po petem odstavku 286.a člena ZPP, da se postopek ob upoštevanju (pre)poznih navedb ne bi podaljšal. Ker tožena stranka teh kršitev v pritožbi ni uveljavljala, sodišče druge stopnje pa nanje ne pazi po uradni dolžnosti, s tem (šele) sedaj v reviziji ne more uspeti.

15. Vrhovno sodišče je zato r evizijo na podlagi 378. člen ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Stroški revizijskega postopka

16. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, mora sama kriti stroške revizijskega postopka.