Jedro

Uveljavljanje dedne pravice je možno v okviru treh dednih redov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine: stanovanje na cesti 10, ki ni vknjiženo v zemljiški knjigi in ga je pridobil zapustnik na podlagi kupoprodajne pogodbe, sklenjene z Občino Ljubljana Center, št. 466-2085/91 v zvezi z dodatkom z dne 23.12.1996; znesek na zapustnikovem tekočem računu pri LB št. 01444301 ter lastninski certifikat, vložen v M.. Nadalje je sodišče odmerilo sodno takso v znesku 225.000,00 SIT. Ob ugotovitvi, da po zapustniku ni oporoke, je zaradi uvedbe dedovanja na podlagi zakona razglasilo za zakonite dediče zapustnikovo sestrično T. Ž., por. M., stan. v Ženevi, Švica kot zakonito dedinjo do 1/2 zapuščine in otroke zapustnikovega bratranca: B.Ž., stan. v Beogradu, Jugoslavija; J.Ž., por. P., stan. v Zadru, Hrvatska; T.Ž., por. G., stan. v Zadru, Hrvatska in R.Ž., stan. v Zadru, Hrvatska, vsakega izmed zakonitih dedičev do ene osmine zapuščine. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi pojasnilo, da je pred izpodbijanim sklepom izdalo sklep o dedovanju z dne 5.5.1999 in popravni sklep z dne 17.6.1999, ki pa nista postala pravnomočna, ker se je L.H. pravočasno priglasila k dedovanju. Proti sklepu je vložila laično pritožbo E.(Liza)H., roj. P., 13.5.1928, v kateri navaja, da je bilo njeno sorodstvo z zapustnikom pred zapuščinskim sodiščem že dokazano. Meni, da ima pravico do dedovanja zapustnikovih nepremičnin po strani zapustnikove matere A.M., ki je bila nečakinja dr. F.M.. Pritožnica obširno pojasnjuje, v kakšnih odnosih je bila z zapustnikom. Stanovanje, ki je predmet dedovanja, naj bi obljubil (zapustiti) njeni vnukinji M.T.. Pritožnici ne gre za osebne koristi, temveč se poteguje samo za stanovanje in njegov inventar, ker je bila to last dr. F.M.. Formalnega pritožbenega predloga ni ponudila, sicer pa predlaga razsodbo "v korist slovenskega naroda" tako, da se " sorodnikom" iz V. - iz rojstne hiše dr. F.M. - dodeli stanovanje, O. sorodnikom, ki nimajo slovenskega državljanstva in pokojnika sploh niso poznali, pa denar. Pritožba ni utemeljena. Pritožnica E.(Liza)H. neutemeljeno zatrjuje v pritožbi, da ima pravico do dedovanja nepremičnine zapustnika na cesti 10 v Ljubljani. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da E.(Liza) H. uveljavlja dedno pravico po potomcih - zlasti hčerke T.M., por. Z. - zapustnikovih prastaršev A.M. in J.M., kar veljavna slovenska zakonodaja ne dopušča. Ker zapustnik ni naredil oporoke, je sodišče prve stopnje upoštevaje določbe Zakona o dedovanju - ZD za zakonite dediče razglasilo zapustnikove tri sestrične in dva bratranca na podlagi vstopne pravice (12.člen ZD) po njegovi teti J.O., por. Ž., ki je bila sestra zapustnikovega pokojnega očeta M.O.. Na podlagi zakona (ZD) je možno dedovanje v okviru treh dednih redov (členi 11 ZD do 21 ZD), pri čemer velja, da osebe bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe iz oddaljenejšega dednega reda. Zapustnikovi potomci in pokojnikov zakonec, ki dedujejo v prvem dednem redu, izključujejo zapustnikove starše in ev. pokojnikovega zakonca (če se le-ta ni priglasil že prej k dedovanju), ki dedujejo v drugem redu, slednji pa izključujejo dede in babice (ter njihove potomce), ki dedujejo v tretjem dednem redu. Ali povedano drugače: če sorodnik do zapustnika ni v sorodstvenem razmerju v okviru treh dednih redov, ne more uveljavljati dedne pravice. E.(Liza) H. zagotovo nima dedne pravice po zapustniku, ker je njuna prva skupna prednica T.M., por. Z. (setra od zapustnikovega deda J.M.) potomka zapustnikovih prastarih staršev, ki je ni šteti k nobenemu izmed treh pravno priznanih dednih redov. Zato je odločitev sodišča prve stopnje tudi zakonita. In ker niso podani uveljavljani in ne po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366.členom ZPP in 163.členom ZD), je bilo treba pritožbo po določbi 2. točke 365.člena ZPP v zvezi s 163.členom ZD zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.