Jedro

Ker tožnik na prvi narok za glavno obravnavo kljub izkazanemu vabilu ni pristopil, je odločitev sodišča prve stopnje, da se umik tožbe vzame na znanje in da se postopek ustavi, pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se umik tožbe vzame na znanje in se postopek ustavi in da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 205,22 EUR v 15 dneh, potem pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

Zoper navedeni sklep je tožnik vložil laično pritožbo in navajal, da za narok, kateri naj bi bil razpisan za 29.9.2009, ni dobil vabila. Tožbe res ni umaknil, ker ni vedel, da je to potrebno glede na dejstvo, da mu je delodajalec po vložitvi tožbe zelo hitro nakazal regres za leto 2008, o tem pa je bil obveščen tudi s strani odvetnika I.G., tako, da je menil, da je to urejeno. Navaja tudi, da toženi stranki ne namerava plačati stroškov postopka, ker sam ni najel odvetnika, ampak ga je najel delodajalec. Tudi sicer nima od kje plačati, ker je s strani tožene stranke dobil odpoved in je sedaj nezaposlen. Končno poudarja, da do danes še ni dobil izplačane plače za 13 dni v mesecu avgustu, niti regresa za letni dopust za leto 2009, pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani pa ima vloženo še eno tožbo, ker mu delodajalec ni izplačal prevoza in prehrane v času zaposlitve od leta 2007 do leta 2009. V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in na absolutne bistvene kršitve določb postopka, kot mu to nalaga 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/2008). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo in odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava.

Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in k ustrezni razlagi odločitve v izpodbijanem sklepu dodaja: Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) v 2. odstavku 28. člena določa, da če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožeča stranka se šteje, da je umaknila tožbo. V tej določbi so torej določene sankcije za neaktivnost tožnika, ki se izraža v neudeležbi na poravnalnem naroku ali na prvem naroku za glavno obravnavo, kar povzroči fikcijo, da tožnik tožbo umika, do te posledice pa pride po samem zakonu. Ker iz listin v spisu izhaja, da tožnik na prvi narok, ki ga je sodišče v predmetni zadevi razpisalo za dne 29.9.2009, kljub izkazanemu vabilu ni pristopil, je potrebno ugotoviti, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da se umik tožbe vzame na znanje in postopek v tej zadevi ustavi, materialnopravno pravilna in zakonita. Pritožbena zatrjevanja, da tožnik za narok, razpisan za 29.9.2009 ni dobil vabila, pa so neupoštevna, saj je iz listin v spisu razvidno, da je tožnik s svojim podpisom na poštni vročilnici potrdil, da je vabilo za narok prejel priporočeno dne 19. 7. 2009. Pravna pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede odločitve o stroških postopka. Pri presoji odločitve se je sodišče pravilno oprlo na določbo 1. odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ker iz listin v spisu izhaja, da je tožena stranka že v odgovoru na tožbo navedla, da je tožniku vtoževano terjatev iz naslova regresa za letni dopust plačala dne 9.6.2009, tožnik pa tudi sam v pritožbi priznava, da je bil s strani pooblaščenca tožene stranke obveščen, da mu je bila vtoževana terjatev iz tega naslova izplačana, je treba ugotoviti, da je tožena stranka tožnikov zahtevek torej izpolnila, kljub temu pa tožnik tožbe zoper toženo stranko ni umaknil. Ob dejanski ugotovitvi, da tega ni storil niti do razpisa prvega naroka dne 29.9.2009, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določbe 1. odstavka 158. člena ZPP pravilno odločilo, da je tožnik tisti, ki mora zaradi umika tožbe povrniti toženi stranki njene stroške postopka, odmerjene v višini, kot to izhaja iz 2. odstavka izpodbijanega sklepa.

Ostalih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni presojalo in se do njih ni opredeljevalo, ker te navedbe niso bistvenega pomena za pravilno pravno presojo odločitve v izpodbijanem sklepu (1. odstavek 360. člena ZPP).

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in skladno z določbo 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Ker odgovor tožene stranke na pritožbo ni bil potreben, je pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP).