Jedro

Ker je predmet konkretnega upravnega spora zakonitost odmere davka na promet nepremičnin (torej občasnega stroška stečajnega postopka), ki je bil tožniku odmerjen v zvezi s prodajo njegovih nepremičnin v stečajnem postopku, je tožnikova procesna sposobnost v tem upravnem sporu omejena, tožnikov zakoniti zastopnik pa je stečajni upravitelj. Tožnikovo pooblastilo odvetniški družbi za zastopanje torej ni veljavno, saj bi lahko odvetniško družbo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu pooblastil le stečajni upravitelj.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožnik je 2. 7. 2025 po pooblaščeni odvetniški družbi vložil tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4236-8748/2024-2 z dne 3. 7. 2024, s katero je bil tožniku odmerjen davek na promet nepremičnin v znesku 8.400,00 EUR. Tožnik je predlagal, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženki v ponovno odločanje. Zahteval je tudi povrnitev stroškov postopka.

2.Tožba ni dovoljena.

3.Po 80. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena tega zakona.

4.Prav tako mora sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje (peti odstavek 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Na podlagi prvega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora pooblaščenec predložiti pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju. Sodišče lahko dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar pa ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja (drugi odstavek 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

5.Sodišče je v okviru predhodnega preizkusa tožbe vpogledalo v register AJPES in ugotovilo, da je bil nad tožnikom z oklicem o začetku postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 1022/2019 z dne 31. 7. 2020 (priloga C1) začet postopek osebnega stečaja. Iz oklica še izhaja, da je bil tožnik ob objavi tega oklica vpisan v Poslovnem registru Republike Slovenije kot podjetnik oziroma zasebnik s podatki: A. A. - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in da je bil za stečajnega upravitelja imenovan B. B..

6.Osebni stečaj ima za posledico delno omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika, s tem pa je omejena tudi njegova procesna sposobnost (drugi odstavek 77. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). V skladu s 1. točko prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso.¹ Pri razpolaganju s tem premoženjem postane stečajni upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP), s preostalim premoženjem, ki je izvzeto iz stečajne mase, kot tudi z vsemi pravicami, pa stečajni dolžnik lahko samostojno razpolaga.² Če je osebni stečajni dolžnik stranka postopka, ki se začne po začetku stečajnega postopka, je zato vedno treba ugotavljati, ali premoženje, ki je predmet spora, spada v stečajno maso ali ne.³ Samo glede premoženja, ki spada v stečajno maso, je namreč upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, v drugih primerih pa ne.⁴

7.Za odgovor na vprašanje, ali je tožnikova procesna sposobnost glede na predmet spora v obravnavani zadevi omejena, oziroma ali je lahko tožnik odvetniško družbo za zastopanje v tem upravnem sporu pooblastil sam, ali bi moral pooblastilo odvetniški družbi podpisati stečajni upravitelj kot tožnikov zakoniti zastopnik, je torej bistveno, ali premoženje, ki je predmet spora v postopku, spada v stečajno maso ali ne.

8.V tej zadevi je bil tožniku z izpodbijano odločbo z dne 3. 7. 2024 (torej po začetku postopka osebnega stečaja) odmerjen davek na promet nepremičnin. Iz obrazložitve odločbe Ministrstva za finance št. DT-499-18-17/2024-2 z dne 26. 5. 2025 (priloga A2), s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper izpodbijano odločbo, izhaja, da je prvostopenjski davčni organ tožniku odmeril davek na promet nepremičnin na podlagi napovedi, ki jo je vložil stečajni upravitelj. Napovedi je bila priložena prodajna pogodba, iz katere je razvidno, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom o prodaji št. St 1022/2019 z dne 29. 11. 2023 odločilo, da se prodaja tožnikovih nepremičnin opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene. Nepremičnine so bile na dražbi 30. 1. 2024 prodane kupcu pod odložnim pogojem, da bo sodišče v postopku osebnega stečaja k sklenitvi prodajne pogodbe dalo soglasje. Okrožno sodišče v Ljubljani je 26. 2. 2024 podalo soglasje k prodaji in sklep o prodaji je 3. 7. 2024 postal pravnomočen.

9.Na podlagi 7. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju ZDPN-2) davčna obveznost nastane takrat, ko je sklenjena pogodba, na podlagi katere se prenese nepremičnina ali ustanovi oziroma prenese stavbna pravica ali s pravnomočnostjo sodne odločbe. Če je za prenos nepremičnine ali ustanovitev oziroma prenos stavbne pravice potrebno dovoljenje državnega organa ali drug pravni akt, nastane davčna obveznost takrat, ko je davčnemu zavezancu vročeno dovoljenje oziroma ko postane pravni akt pravnomočen, čeprav je bila pogodba sklenjena prej. Ker je sklep o prodaji (ob podanem soglasju sodišča) postal pravnomočen, je prvostopenjski davčni organ štel, da so izpolnjeni pogoji za odmero davka na promet nepremičnin po ZDPN-2.

10.Davek na promet nepremičnin je bil torej v obravnavani zadevi odmerjen v zvezi s prodajo premoženja (nepremičnine), ki je bila opravljena zaradi unovčitve stečajne mase. Odmera tega davka je z izvedbo prodaje nepremičnine v stečajnem postopku neločljivo povezana (37. člen Zakona o zemljiški knjigi). Že iz 3. točke drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP izhaja, da pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase, insolventnega dolžnika zastopa stečajni upravitelj. Iz 5. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPIPP pa izhaja, da je davek na promet nepremičnin v zvezi s prodajo premoženja del občasnih stroškov stečajnega postopka, ki so ena izmed kategorij stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek 355. člena ZFPIPP). Tožniku odmerjeni davek na promet nepremičnin je torej strošek stečajnega postopka, kar po presoji sodišča pomeni, da gre v konkretni zadevi za spor glede premoženja, ki spada v stečajno maso.

11.Ker je pooblastilo odvetniški družbi, ki je bilo priloženo tožbi, podpisal tožnik sam, je sodišče pooblaščenko v skladu z drugim in petim odstavkom 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 z dopisom I U 1160/2025-6 z dne 14. 8. 2025 pozvalo, naj v roku osmih dni predloži ustrezno pooblastilo za zastopanje s podpisom stečajnega upravitelja, ki je glede na predmet spora tožnikov zakoniti zastopnik, oziroma naj izkaže njegovo odobritev za opravljeno procesno dejanje. Pri tem je sodišče tožnikovo pooblaščenko opozorilo, da bo tožbo na podlagi četrtega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo, če v postavljenem roku ne bo ravnala v skladu s pozivom.

12.Pooblaščena odvetniška družba v postavljenem roku novega pooblastila ni poslala. V vlogi z dne 22. 8. 2025 pa je navedla, da je že poslano pooblastilo (priloga A1) ustrezno, saj ima tožnik v osebnem stečaju polno procesno sposobnost pri razpolaganju s premoženjem, ki ne spada v stečajno maso. Po njenem mnenju vložena tožba ne pomeni posla, katerega predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso.

13.Kot pojasnjeno, je navedeno stališče tožnikove pooblaščenke zmotno. Ker je predmet konkretnega upravnega spora zakonitost odmere davka na promet nepremičnin (torej občasnega stroška stečajnega postopka), ki je bil tožniku odmerjen v zvezi s prodajo njegovih nepremičnin v stečajnem postopku, je tožnikova procesna sposobnost v tem upravnem sporu omejena, tožnikov zakoniti zastopnik pa je stečajni upravitelj. Tožnikovo pooblastilo odvetniški družbi za zastopanje torej ni veljavno, saj bi lahko odvetniško družbo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu pooblastil le stečajni upravitelj.

14.Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi četrtega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.

15.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.

-------------------------------

1 Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov (prvi odstavek 224. člena ZFPPIPP). 2 Balažic, V., Vpliv stečajnega postopka na pravdni postopek, Odvetnik št. 59, marec 2013, str. 10. 3 Tako Vrhovno sodišče v sklepu I Up 240/2021 z dne 2. 3. 2022, 5. točka obrazložitve. 4 Prav tam. Glej npr. tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1260/2022 z dne 27. 10. 2022, 6. točka obrazložitve, in sodbo Upravnega sodišča I U 1186/2019 z dne 16. 6. 2021, 11. točka obrazložitve.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 97, 97/2, 97/2-3, 335, 335/3, 335/3-5, 386, 386/1, 386/1-1 Zakon o davku na promet nepremičnin (2006) - ZDPN-2 - člen 7 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 98, 98/1, 98/4, 98/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.