Jedro

Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnik ugovor o previsokem komasacijskem odbitku uveljavljal v času osmih dni po razgrnitvi prvega elaborata o novi razdelitvi zemljišč, kot tudi ne v času osmih dni po razgrnitvi drugega, zaradi podanih pripomb in predlogov spremenjenega in dopolnjenega elaborata o novi razdelitvi zemljišč.

Tožnik ne ugovarja, da organ pri dodelitvi novih zemljišč ne bi upošteval zakonsko dopustne razlike v vrednosti oziroma površini iz 65. člena ZKZ.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo - izkazom št. 41 je prvostopni organ odločil, da tožnik vlaga v komasacijski sklad zemljišča s tam navedenimi parcelnimi številkami, vse k.o. ..., v skupni površini 237055 m2 in skupni vrednosti 19.206.408 cenilnih enot, ki po 1,90 % odbitku znaša 18.841.486 cenilnih enot; iz komasacijskega sklada pa se mu v isti katastrski občini dodelijo zemljišča s tam navedenimi parcelnimi številkami, v skupni površini 232702 m2 in skupni vrednosti 18.480.423 cenilnih enot. Razlika med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč znaša 361.063 cenilnih enot oziroma 4.332,76 EUR in se tožniku izplača iz tam navedenega podračuna. V obrazložitvi je organ povzel potek komasacijskega postopka .... Po pravnomočni uvedbi komasacijskega postopka je imenoval komasacijsko komisijo. Na podlagi sklepov organa so bili razgrnjeni ustrezni elaborati. Na podlagi dopolnjenih elaboratov, predlogov in želja komasacijskih udeležencev in ob upoštevanju 64. in 65. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) je bil izdelan nov elaborat nove razdelitve zemljišč, na katerega so bile tudi podane pripombe. Po obravnavi teh pripomb je bil izdelan dopolnjen elaborat. Komasacijskim udeležencem so bile v naravi pokazane meje dodeljenih parcel. Na podlagi poznejših predlogov organa v zvezi z naknadno prejetimi dogovori posameznih komasacijskih udeležencev so bile izvedene še določene spremembe nove razdelitve zemljišč, ki jih je izvajalec prenesel v naravo, z njimi seznanil stranke ter ustrezno dopolnil elaborat nove razdelitve zemljišč. Zaradi zgraditve skupnih objektov in naprav oziroma povečanja površin poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti se je skupna vrednost vloženih zemljišč zmanjšala za 1,90 %, za enak odstotek se je zato zmanjšala vrednost dodeljenih zemljišč.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in potrdil odločitev prvostopnega organa.

3. Tožnik je v tožbi navedel, da se ne strinja, da je prekludiran pri uveljavljanju komasacijskega odbitka v višini 1,90 %, ki je nastal na račun odmere bodoče kolesarske steze in ki je po njegovem mnenju previsok. Pripombe je podal že ustno v času razgrnitve elaboratov in morajo biti te njegove pripombe zabeležene v enem izmed zapisnikov, kar bi moral ugotoviti tudi drugostopni organ. Tožnik se tudi ne strinja z dodelitvijo zemljišča s parc. št. 636 v izmeri 36266 m2. To zemljišče je nastalo na lokaciji stare parc. št. 310 njiva v izmeri 46421 m2, ki leži ob regionalni cesti Avstrija - Murska Sobota. Ker je imela parc. št. 310 površino 46421 m2, se je z dodelitvijo parc. št. 636 v izmeri 36266 m2 za 10155 m2 zmanjšala površina in je Republika Slovenija izgubila 11191 m2 njivskih površin. Nesprejemljivo je, da je Republika Slovenija iz komasacijskega sklada dobila del zemljišča na parc. št. 636 v izmeri 1036 m2 ovrednotenega kot F, saj v tem delu ni vložila nobenega zemljišča, ki bi bilo ovrednoteno kot F. 3125 m2 površine parc. št. 636 je tudi neupravičeno odmerjene za namen kolesarske steze, kar se je v okviru komasacijskega postopka dodelilo Občini A., ki v tem delu ni bila lastnica zemljišč in jih posledično ni mogla vlagati v komasacijski sklad. Parc. št. 636 tudi nima urejenega dostopa. Dostop je predviden po parc. št. 644, ki ni urejena in je trenutno preorano zemljišče. Na zemljišču, po katerem naj bi dostopali do parc. št. 636, pa stoji tudi voda. Tožnik od organa zahteva, da uredi dostop do zemljišča - navoz gramoza. V okviru te parcele je bila tudi dodeljena pot, ki ni sanirana v njivsko površino, in dva jarka z vodo ter zahteva njihovo ureditev v njivsko površino. Nadalje tožnik zahteva sanacijo dela zemljišča s parc. št. 636, kjer se nahaja odloženi gradbeni material in salonitne plošče. Tožnik tudi zahteva, da se mu dodeli površina kompleksa v izmeri 103268 m2, kot znaša parc. št. 406, kar je v sklad vložila Republika Slovenija, saj je iz komasacijskega sklada dobila parc. št. 699 v izmeri 90718 m2, torej za 12550 m2 manj površin, kot jih je vložila. S tem je kompleks zemljišč uničen in razvrednoten. Tožnik je vložil zemljišči s parc. št. 391 in 392 v skupni površini 5077 m2, ki v naravi predstavljata neplodno površino (sanirano gramoznico z gradbenimi ostanki, ki jo je pred cca. 7 leti sanirala Občina A.), dodeljena pa je bila parc. št. 694 v površini 5892 m2. To pomeni, da je Republika Slovenija dobila za 815 m2 več neplodnega zemljišča. Tožnik pričakuje, da dobi vsaj približno enake površine po posameznih vrednostnih razredih, kot jih je vložil, saj sicer ne bi pristopil k komasaciji. Tožnik je zato predlagal, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek, podrejeno, da odločbo odpravi in samo odloči o zadevi, v obeh primerih pa naloži toženki, da mu povrne stroške postopka.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe iz razlogov izpodbijane odločbe in predlagala zavrnitev tožbe.

5. Stranka z interesom Občina A. je v odgovoru na tožbo povzela potek postopka, navedla, da je na podlagi odločbe o pravici do sredstev, ki jo je izdala Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, dolžna izvesti in zaključiti agromelioracijska dela oziroma projekt izgradnje novo nastale infrastrukture. Predvidoma bo izvedla ta dela, vključno z izgradnjo poljske poti do parc. št. 636, po pridobitvi nepovratnih sredstev, za katera bo razpis objavljen predvidoma do konca leta 2016. Parc. št. 694 pa je dodeljena na mestu stare parc. št. 391, 392 in 393, razlika v površini pa znaša 253 m2 in ne 815 m2, kot trdi tožnik. Smiselno je predlagala zavrnitev tožbe.

6. Tožnik je v odgovoru na odgovor stranke z interesom in toženke vztrajal pri svojih navedbah.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je bila odločitev organa pravilna in zakonita, zanjo pa je organ navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o novi razdelitvi zemljišč v k.o. ..., konkretneje odločitev v izkazu št. 41. 9. Organ je za tožnika sporno odločitev sprejel na podlagi 70. člena ZKZ, ki sodi med določbe 4. poglavja tega zakona, ki ureja komasacijo. 70. člen tako določa, da najpozneje v šestih mesecih po razgrnitvi elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izda upravna enota odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Pred izdelavo te odločbe mora upravna enota pridobiti potrditev organa, pristojnega za vodenje zemljiškega katastra, da je elaborat o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdelan v skladu s predpisi o zemljiškem katastru in seznaniti komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Pred izdajo te odločbe pa je v predhodnih določbah tega poglavja predpisan postopek, ki vodi do izdaje te odločbe, vključno s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za zakonito dodelitev novih zemljišč iz komasacijskega sklada. Tako je v 64. členu ZKZ določeno, da dobi pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada komasacijski udeleženec čimbolj zaokroženo zemljišče (prvi odstavek) in da je treba do komasiranih zemljišč zagotoviti ustrezen dostop (drugi odstavek). Nadalje je v 65. členu določeno, da komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti, razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona (prvi odstavek). Če dobi komasacijski udeleženec zemljišče manjše skupne vrednosti, kot je vrednost zemljišča, ki ga je vložil, mu upravna enota v denarju izplača razliko v skladu z vrednostjo, kot je navedena v elaboratu vrednotenja zemljišč (tretji odstavek). Po 66. členu se pri vrednotenju zemljišč zemljišča uvrščajo v vrednostne razrede; vsakemu vrednostnemu razredu se določi vrednost enega kvadratnega metra v cenilnih enotah; cenilni enoti se določi vrednost v denarju (prvi odstavek). Metoda vrednotenja zemljišč iz prejšnjega odstavka temelji na oceni proizvodne sposobnosti zemljišča, ki se določi v obliki bonitetnih točk, ter vrednosti prostora (drugi odstavek). 67. člen ZKZ pa določa, da če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površina zemljišč (prvi odstavek).

10. Sodišče se ne strinja s tožnikom, da pri uveljavljanju ugovora o komasacijskem odbitku v višini 1,90 % ni prekludiran. Razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) v komasacijskem postopku je namreč namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev. Tako je v četrtem odstavku 63. člena ZKZ določeno, da lahko komasacijski udeleženci podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najkasneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve; pripombe in predlogi se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč. V obravnavanem primeru sta bila v postopku razgrnjena dva elaborata o novi razdelitvi zemljišč. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnik ta ugovor (torej ugovor o previsokem komasacijskem odbitku) uveljavljal v času osmih dni po razgrnitvi prvega elaborata o novi razdelitvi zemljišč, kot tudi ne v času osmih dni po razgrnitvi drugega, zaradi podanih pripomb in predlogov spremenjenega in dopolnjenega elaborata o novi razdelitvi zemljišč. Tožnik sicer navaja, da je pripombo podal, kar bi moralo biti zabeleženo v katerem od zapisnikov v postopku, kar pa ne drži. V zapisniku z dne 3. 4. 2015 (po razgrnitvi drugega, tj. dopolnjenega in spremenjenega elaborata o novi razdelitvi zemljišč) je navedeno, da tožnik ''zahteva dodelitev zemljišč v takšni površini, kot so jih vložili, ob upoštevanju odbitka''. Iz zapisnika o terenskem ogledu parc. št. 636 in 699, ki se je opravil na zahtevo tožnika in bil izveden 28. 5. 2015 (in torej ne gre več za razgrnitev elaborata o novi razdelitvi zemljišč, temveč za drugo dejanje v postopku, izvedeno po obeh razgrnitvah), pa v zvezi z komasacijskim odbitkom izhaja le, da je tožnik ''zahteval predložitev akta, na podlagi katerega se je odmerila kolesarska steza'', zaradi katere je bilo po mnenju tožnika posledično več komasacijskega odbitka. Iz povedanega torej ni razvidno, da bi tožnik sploh ugovarjal njegovi višini in v z zakonom določenem roku. Organ druge stopnje je tako pravilno ocenil, da za vsebinsko obravnavo tega ugovora niso podani pogoji po ZUP. Kot pa je tožniku kljub povedanemu še dodatno pojasnil že drugostopni organ (in s čimer se sodišče strinja), pa iz podatkov spisa ne izhaja, da bi komasacijski odbitek znašal 1,90 % (tudi) zaradi kolesarske steze, saj je bilo zemljišče za kolesarsko stezo dodeljeno Občini A. v zameno za vložena zemljišča v komasacijski sklad. 67. člen ZKZ, kot očita tožnik, torej ni bil kršen.

11. Tožnik ugovarja tudi dodelitvi novih zemljišč, ker se ne strinja s površino dodeljenih zemljišč, kot tudi ne z vrednostnim razredom določenih dodeljenih zemljišč. Meni namreč, da bi moral dobiti iz komasacijskega sklada enako površino in enako kvaliteto oziroma enak vrednostni razred dodeljenih zemljišč, saj sicer ne bi pristopil k komasaciji. Tudi tega ugovora sodišče ne sprejema kot utemeljenega, saj je bila pri dodelitvi novih zemljišč upoštevana zgoraj citirana določba prvega odstavka 65. člena ZKZ, čemur tožnik ne ugovarja, za ugotovljeno razliko v vrednosti vloženih in dodeljenih zemljišč pa bo tožnik prejel tudi denar. Sodišče le še dodaja, da je iz prvostopne odločbe razvidno, da je parc. št. 393 po katastrski kulturi neplodno zemljišče, za parc. št. 391 in 392 pa tožnik sam zatrjuje, da gre v naravi za neplodno zemljišče, vse skupaj pa po površini znašajo 5639 m2. V zameno za ta zemljišča pa je bila dodeljena parc. št. 694, ki je po katastrski kulturi neplodno zemljišče v površini 5892 m2. Že glede na primerjavo vloženih in dodeljenih površin v tem delu tožnik nima prav, da je Republika Slovenija prejela za 815 m2 več neplodne površine, kot jo je vložila v komasacijski sklad, saj je razlike ''le'' 253 m2. Kot pa je sodišče že navedlo, pa tožnik niti ne ugovarja, da organ pri dodelitvi novih zemljišč ni upošteval zakonsko dopustne razlike v vrednosti oziroma površini iz 65. člena ZKZ.

12. Ker pa se je Občina A. zavezala, da bo izvedla vsa potrebna agromelioracijska dela in s tem zagotovila ustrezen dostop (tudi) do parc. št. 636, k.o. ... (kot to določa drugi odstavek 64. člena ZKZ), tožnik brez podlage tudi ugovarja, da to zemljišče nima urejenega dostopa in da želi, da se to uredi. Enako velja za sanacijo površine na parc. št. 636 zaradi na njej nahajajočega gradbenega materiala, v kolikor ta presega površino parc. št. 310, ki jo je v komasacijski sklad vložil tožnik. Na tak način pa bo tudi zagotovljena možnost ustrezne obdelave kmetijskih zemljišč, kar je tudi poglavitni namen komasacije (55. člen ZKZ).

13. Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena, zaradi česar je tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

14. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.