Jedro

Tožena stranka ni bila dolžna pri izbiri delavcev, ki preidejo na delo k drugemu delodajalcu, upoštevati vseh prodajalcev iz svojih trgovin, ki še poslujejo, saj tak način izbire delavcev, v določbah ZTPDR ter SKPGD, ki urejejo prevzem na delo k drugemu delodajalcu, ni predviden (ker ne gre za postopek ugotavljanja trajnih presežkov delavcev). Kadar gre za prehod delavcev k drugemu delodajalcu ob pogojih iz 15. člena SKPGD, namreč preidejo k drugemu delodajalcu vsi delavci, ki so delali v organizacijski enoti, ki se ukinja, ali vsi delavci, ki so opravljali dejavnost, ki se ukinja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 14.12.1998 ter št. 2/99 z dne 11.1.1999 o razporeditvi tožnice na delo v družbo K. B. d.o.o.. Sklenilo je, da se tožba z dne 5.2.1999 za razveljavitev sklepa tožene stranke št. PS 2/99 z dne 19.1.1999 zavrže (1. točka izreka sklepa) ter naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči plačati stroške postopka v znesku 26.961,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.5.1999 dalje do plačila, v osmih dneh pod izvršbo (2. točka izreka sklepa). Zoper navedeno sodbo in sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, oziroma da vsebinsko odloči tudi o sklepu o prenehanju delovnega razmerja. V pritožbi navaja, da je tožnici prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki A. d.d., kot da je sama zakrivila, da pri drugem delodajalcu K. B. d.o.o. ni sklenila pogodbe o zaposlitvi. Tožnica nikoli ni odklonila prerazporeditve. V obravnavanem primeru ni šlo za situacijo, predvideno v 44. členu kolektivne pogodbe, saj tožena stranka ni ukinila organizacijske enote ali dejavnosti, ampak je dala le trgovino M. m. v najem, sicer pa ima v P. še vse večje trgovine z velikim številom prodajalcev. Tožena stranka bi morala opraviti poseben izbor delavcev, ki bi jih lahko prerazporedila k novemu delodajalcu, saj tožena stranka z nobeno odločbo ni bila razporejena v prodajalno M. m. in je delala v različnih prodajalnah, ki še poslujejo. Bistveno pa je, da si tožnica prizadeva za dodelitev dela, ki bo primerno njenim zdravstvenim zmožnostim. Novi delodajalec ji takšnega dela ne more zagotoviti, ker nima ustreznega asortimana, ampak le asortiman, s katerim je zvezano težje fizično delo v prodaji. Tožnica pa je zmožna le za delo v prodaji delikates, kruha, tekstila, športne opreme, papirne galanterije, lažjih tehničnih izdelkov, za delo na blagajni itd. Takega dela novi delodajalec za tožnico nima, zato razporeditev ni ustrezna, saj ne ustreza zdravstvenemu stanju in zmožnostim delavke. Pred odločitvijo o prerazporeditvi bi moralo biti ugotovljeno zdravstveno stanje in preostala delovna zmožnost tožnice, po potrebi pa naj se odredi medicinsko izvedeništvo, saj bolni delavec ne more neupravičeno odkloniti dela. Tožena stranka je neupravičeno izdala tudi sklep o prenehanju delovnega razmerja, saj je bila tožnica po dokončnosti sklepa o prerazporeditvi v bolniškem staležu - pogodba o zaposlitvi ji ni bila predložena v podpis, novi delodajalec pa je tudi ni poklical na delo. Tožnica dela pri novem delodajalcu ni odklonila, dne 19.2.1999 ji je bil zaključen bolniški stalež, z 20.2.1999 pa ji je bilo odrejeno delo v organizacijski enoti N. c., tako da je bila s strani tožene stranke direktno vodena k temu, da dela pri K. B. ne bi nastopila. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep v okviru pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77, 27/90 - ZPP/77) ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Prvostopenjsko sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter se opredelilo do vseh odločilnih dejstev. Sprejelo je materialnopravno pravilno odločitev, ki je ustrezno obrazložena. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi izpodbijane sodbe in sklepa, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa dodaja naslednje: Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta izpodbijana sklepa o razporeditvi (oz. prevzemu) tožnice na delo k drugemu delodajalcu zakonita in skladna s 15. členom Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur.l. SFRJ št. 60/89, 42/90) ter z določbami 15. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Ur.l. RS št. 40/97). V obravnavanem primeru so bili nedvomno izpolnjeni vsi pogoji za prevzem delavcev zaradi ukinitve organizacijske enote, to je trgovine M. m., ki jo je tožena stranka dala v najem za nedoločen čas K. B., kmetijstvo, trgovina, storitve d.o.o., pod pogojem, da prevzame delavce, ki so bili v njej zaposleni. Pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka pri izbiri delavcev, ki se prerazporejajo oz. ki preidejo na delo k drugemu delodajalcu, upoštevati vse prodajalce iz svojih trgovin, ki še poslujejo, niso utemeljene, saj tak način izbire delavcev, ki preidejo na delo k drugemu delodajalcu, v določbah ZTPDR ter SKPGD, ki urejejo prevzem na delo k drugemu delodajalcu, ni predviden, saj ne gre za postopek ugotavljanja trajnih presežkov delavcev. Kadar gre za prehod delavcev k drugemu delodajalcu ob pogojih iz 15. člena SKPGD, namreč preidejo k drugemu delodajalcu vsi delavci, ki so delali v organizacijski enoti, ki se ukinja, ali vsi delavci, ki so opravljali dejavnost, ki se ukinja. Nobenega dvoma pa ni, da je tožnica delala kot prodajalka v trgovini M. m. z bifejem B., pri čemer dejstvo, da ni imela odločbe o razporeditvi v to trgovino, ne more biti odločilnega pomena. Tožnica je bila z izpodbijanim sklepom razporejena na isto delovno mesto prodajalec I, kot ga je opravljala pri toženi stranki v navedeni trgovini M. m. z bifejem v B., v času izdaje spornih sklepov pa ni imela statusa invalida. Zato ob prehodu delavke k drugemu delodajalcu ni bilo potrebno posebej preverjati, ali izpolnjuje pogoj zdravstvene sposobnosti za opravljanje tega dela - če tožnica zaradi težav s hrbtenico ni sposobna za težka fizična dela, kot izhaja iz mnenja dr. M. G. z dne 9.12.1998, to še ne pomeni, da sploh ni sposobna za opravljanje dela prodajalke I. Morebitne omejitve pri delu zaradi zdravstvenih težav oz. priporočila zdravnika v času, ko teče invalidski postopek, mora namreč upoštevati vsak delodajalec pri odrejanju konkretnega dela delavcu, kar bi veljalo tako za toženo stranko kot tudi za drugega delodajalca, h kateremu je bila tožnica prevzeta na delo. Zdravstvene težave tožnice torej niso take narave, da bi bistveno vplivale na zakonitost izpodbijanih sklepov o prerazporeditvi, zato je prvostopenjsko sodišče sprejelo pravilno odločitev, ko je zahtevek za razveljavitev navedenih sklepov zavrnilo. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da se tožba v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 19.1.1999, zavrže zaradi tega, ker ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje iz 83. člena ZTPDR (t.i. notranja pot, to je predhodni postopek pri delodajalcu). Dejstvo je, da je navedeni sklep vseboval napačen pravni pouk, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, in da napačen pravni pouk delavcu ne sme biti v škodo. Tožnica je ravnala pravilno, ko je zoper navedeni sklep hkrati vložila tudi ugovor na komisijo tožene stranke za ugovore (kot navaja v pritožbi), s tem pa je tudi pridobila možnost vložiti novo tožbo za razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Ker v primerih, kadar obstajajo procesne ovire, meritorno odločanje ni dopustno, sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 19.1.1999 v okviru tega individualnega delovnega spora ni mogoče presojati po vsebini, za kar se zavzema pritožba. Zato pritožbeno sodišče ni presojalo pritožbenih navedb, ki se nanašajo na domnevno nezakonitost oz. neutemeljenost sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 19.1.1999 (navedbe pod točko B/ pritožbe), ker te navedbe niso odločilnega pomena za pravilno odločitev v obravnavanem individualnem delovnem sporu. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep. Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94). V skladu z določbami navedenega ustavnega zakona se tudi ZTPDR smiselno uporablja kot predpis RS.