21. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 25. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Kr 51/2001 z dne 12. 7. 2001 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. K 196/00 z dne 11. 6. 2002 in zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju v zadevi št. K 196/2000 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep, s katerim Vrhovno sodišče ni ugodilo predlogu njegove zagovornice za prenos krajevne pristojnosti. Zatrjuje kršitev 22. in 23. člena Ustave. V zvezi s tem navaja, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njegove trditve o nepotrebnem zavlačevanju postopka in o kršitvi ustavne pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče.

2.Pritožnik je dne 26. 8. 2002 ustavno pritožbo dopolnil.

3.Predlagal je združitev z ustavno pritožbo št. Up-257/02 in ustavno pritožbo razširil še na sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. K 196/00 z dne 11. 6. 2002. Z njo je bil pritožnik spoznan za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po drugem odstavku in prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 - KZ). V zvezi s to sodbo zatrjuje kršitve 2., 14., 15. in 23. člena Ustave. Iz vsebine ustavne pritožbe tudi izhaja, da pritožnik Okrožnemu sodišču v Celju očita kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi odstavek 23. člena Ustave).

B. - I.

4.Pritožnikov očitek kršitve 22. in 23. člena Ustave, da Vrhovno sodišče v izpodbijanem sklepu (prva alineja izreka tega sklepa) ni odgovorilo na njegove trditve o nepotrebnem zavlačevanju postopka in o kršitvi pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ni utemeljen.

5.Iz jamstva enakega varstva pravic (22. člen Ustave) izhaja med drugim zahteva, da so odločbe, s katerimi je pristojni organ odločil o posameznikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, obrazložene. Obrazložena sodna odločba je tudi neločljiv del poštenega postopka (23. člen Ustave). Z njo je sodišče dolžno z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je doseglo svojo odločitev.

6.Iz izpodbijanega sklepa (stran 2) izhaja, da je Vrhovno sodišče odgovorilo na navedbe v pritožnikovem predlogu, ki so se nanašale na pravne in stvarne razloge v zvezi z zavlačevanjem postopka, in mu pojasnilo, zakaj ti niso podani. Opredelilo se je tudi do navedb, s katerimi je pritožnik, po oceni Vrhovnega sodišča, povezoval odločanje Okrožnega sodišča v Celju v dveh različnih kazenskih postopkih, ki tečeta zoper pritožnika pred tem sodiščem. V zvezi s tem je zavzelo stališče, da to ni predmet odločanja o predlogu za prenos krajevne pristojnosti. Po presoji Ustavnega sodišče je Vrhovno sodišče razloge za svojo odločitev obrazložilo in odgovorilo na pritožnikove trditve v predlogu za prenos krajevne pristojnosti. Zato za kršitev 22. in 23. člena Ustave očitno ne gre.

7.Ker zatrjevana kršitev ni podana, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

B. - II.

8.Pritožnik izpodbija tudi sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. K 196/00 z dne 11. 6. 2002. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je medtem že Višje sodišče s sodbo in s sklepom št. Kp 370/2002 z dne 6. 1. 2003 izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnik nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka z ustavno pritožbo. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

B. - III.

9.Pritožnik v ustavni pritožbi Okrožnemu sodišču v Celju očita kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi odstavek 23. člena Ustave).

10.Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva.

11.Glede na navedeno ustavna pritožba neposredno zoper ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja (neaktivnost sodišča, ko je sam postopek pred pristojnim sodiščem še v teku) ni mogoča. Kljub temu Ustava zagotavlja tudi sodno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. O zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, tako po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča (če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo) pristojno sodišče v upravnem sporu. Po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) je za navedeni postopek na prvi stopnji pristojno Upravno sodišče. Šele zoper odločitve pristojnih sodišč v upravnem sporu je ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS mogoče vložiti ustavno pritožbo.

12.Povračilo morebitne škode, ki bi bila storjena s kršitvijo ustavnih pravic, lahko prizadeti zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave), ko so pravna sredstva v tem postopku izčrpana, pa lahko ob pogojih ZUstS vloži tudi ustavno pritožbo. Ker navedene oblike pravnega varstva pritožnik še ni izčrpal, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči. Na podlagi tretjega odstavka 160. člena Ustave in prvega odstavka 51. člena ZUstS se namreč ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

13.Ker v tem delu niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev ustavne pritožbe, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

14.O pritožnikovi ustavni pritožbi št. Up-257/02 je Ustavno sodišče že odločilo in jo s sklepom z dne 4. 7. 2002 zavrglo.

Navedeni sklep je bil pritožniku vročen dne 16. 7. 2002, njegovi pooblaščenki pa 4. 9. 2002. Pritožnikov predlog za združitev ustavnih pritožb je zato brezpredmeten.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 55. člena v zvezi s 47. členom ter drugo alinejo prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer

[1]Dopis Okrožnega sodišča v Celju z dne 25. 3. 2003.