Jedro

Bistveno je, da je sodišče z nadaljevanjem postopka (in prehodom v stadij razpisa naroka za glavno obravnavo) kljub izpolnjenim pogojem za ugoditev tožbenemu zahtevku z izdajo zamudne sodbe kršilo procesna pravila izključno na škodo tožnice in „v prid“ tožencu, kar že pojmovno izključuje možnost prikrajšanja toženca v njegovih procesnih pravicah neodvisno od načina postopanja v nadaljevanju.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V tem postopku sodišče prve stopnje kljub izpolnjenim pogojem za izdajo zamudne sodbe te ni izdalo in je po opravljenem naroku za glavno obravnavo, na kateri je izvedlo s strani tožeče stranke predlagane dokaze, s sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. V obrazložitvi sodbe je med drugim zapisalo, da „...sodišče po tem, ko je v zadevi razpisalo narok, ni moglo več izdati zamudne sodbe in je torej lahko le pristopilo k izvajanju dokaznega postopka in dokazov, pri čemer je bilo glede te-teh ponovno omejeno na tiste dokaze, ki jih je predložila tožeča stranka; dokazov, ki jih je predložila tožena stranka, pa spričo nepravočasno vloženega odgovora na tožbo prav tako ne bi moglo upoštevati“. Kljub takemu zapisu je sodišče prve stopnje vendarle vzelo v pretres tudi s strani tožene stranke predlagane dokaze in je o njih pozneje na drugem mestu v obrazložitvi sodbe (glej zadnji stavek prvega odstavka na 3. strani prvostopenjske sodbe) zapisalo: „Listin, ki jih je toženec predložil sodišču (na naroku 26. 8. 2010), pa sodišče ni upoštevalo, saj iz njih ni moglo razbrati, ali se sploh nanašajo na konkretno pogodbo, na kateri postopek pred sodiščem se nanašajo in kdaj so bile sestavljene, oziroma ali se sploh nanašajo na premoženje, ki je predmet delilne pogodbe.“

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje zaradi pravnega vprašanja o pravilni uporabi 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ter o pravilni uporabi 286. člena v zvezi z 281. členom ZPP v primeru, ko sodišče nadaljuje pravdni postopek in začne z glavno obravnavo, toženi stranki pa ne omogoči predlagati dokaze sebi v prid. Po mnenju toženca je zgrešeno stališče sodišča, da je v takem primeru pri izvajanju dokaznega postopka omejeno le na tiste dokaze, ki jih je predložila tožeča stranka, saj ima za posledico absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP; toženi stranki z nezakonitim postopanjem namreč ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Gre za pomembno pravno vprašanje, glede katerega še ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Tudi v primeru očitka postopkovnih kršitev velja, da sme Vrhovno sodišče dopustiti revizijo le, če je od njegove odločitve o (dopuščeni) reviziji mogoče pričakovati odločitev o konkretnem pravnem vprašanju, ki izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP.

6. Glede na toženčeve očitke sodišču prve stopnje je treba najprej pojasniti, da sodišče v tožbi navedenih dejstev ni štelo za ugotovljena, temveč je opravilo dokazno oceno in kljub (tudi) drugačnemu zapisu v obrazložitvi sodbe dejansko dopustilo dokazovanje še s po tožencu predlaganimi dokazi; slednje je ovrednotilo in jih obrazloženo štelo za neprimerne (že predhodno povzeti zadnji stavek prvega odstavka na 3. strani prvostopenjske sodbe).

7. Bistveno pa je, da je sodišče z nadaljevanjem postopka (in prehodom v stadij razpisa naroka za glavno obravnavo) kljub izpolnjenim pogojem za ugoditev tožbenemu zahtevku z izdajo zamudne sodbe kršilo procesna pravila izključno na škodo tožnice in „v prid“ tožencu, kar že pojmovno izključuje možnost prikrajšanja toženca v njegovih procesnih pravicah neodvisno od načina postopanja v nadaljevanju. Če bi namreč sodišče po kontradiktorno izvedenem postopku v nadaljevanju ugotovilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen in bi ga zavrnilo kljub predhodno že izpolnjenim pogojem za ugoditev zahtevku z zamudno sodbo, bi s tem storilo procesno kršitev, ki bi jo mogla uspešno uveljaviti kot pritožbeni razlog tožnica. Zato v danem primeru, ki je, mimogrede opozorjeno, v izhodišču anomalija in tudi že zato ne terja revizijskega obravnavanja, toženčevo prikrajšanje v njegovih procesnih pravicah ni izkazano.

8. Ker pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, je bilo treba toženčev predlog zavrniti (drugi odstavek 367. c člena istega zakona).