Jedro

Postopek je bil izveden tudi v interesu udeleženke (občine), saj je šlo za ureditev pravilnega zemljiškoknjižnega stanja. V postopkih, ki se vodijo po ZVEtL-1, je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka primarno uporabiti določbo prvega odstavka 35. člena ZNP in le izjemoma določbo petega odstavka 35. člena ZNP. Zgolj dejstvo, da je bil predlog umaknjen, še ne upravičuje uporabe določbe petega odstavka 35. člena ZNP.

Nepravdni postopek je specifičen, kar še posebej velja za postopke, ki se vodijo po ZVEtL-1, katerih namen je ureditev določenega razmerja, ki je v interesu vseh udeležencev postopka, posebej pa je poudarjen tudi javni interes, v primerjavi z drugimi nepravdnimi postopki ali s pravdnim postopkom, kjer se zasleduje večinoma le zasebnopravni interes pravdnih strank.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog udeleženke Občine z dne 3.12.2019 za povrnitev stroškov zavrne in da nasprotna udeleženka sama krije stroške postopka.

2. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila udeleženka Občina (v nadaljevanju: udeleženka). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da prizna priglašene stroške udeleženke. Navaja, da se je z umikom predloga strinjala ter hkrati priglasila nastale ji pravdne stroške, saj je v zadevah, ko predlagatelj postopek sproži, kasneje pa predlog umakne, izhodiščno pravilo, da nasprotnemu udeležencu povrne njegove stroške. Takšna je tudi enotna sodna praksa.1 Ugovori udeleženke so bili glede na podane navedbe in predložene dokaze nedvomno upravičeni in pravočasni. Če se je kasneje zaradi ugotovitev sodne izvedenke za urbanizem predlog predlagateljev izkazal kot neutemeljen, pa to ni krivda udeleženke in zato le-ta ne more nositi zatrjevanih stroškovnih posledic. Predlagatelji bi lahko pridobili tudi predpravdno izvedensko mnenje in se tako prepričali o utemeljenosti svojega zahtevka. Predlog predlagateljev z dne 22.7.2016 je namreč vsebinsko in dokazno povsem nepodprt, kar pomeni, da se predlagatelji pred podajo predloga sploh niso prepričali o obsegu zemljišča, ki naj bi predstavljalo njihovo pripadajoče zemljišče, kaj šele o tem, da je le-to namensko vezano (zgolj) na njihovo stavbo oziroma namenjeno redni rabi le-te. Malomarno ravnanje predlagateljev tako ne more biti v škodo udeleženke, ki je v predmetnem postopku udeležena kot zastopnica javnega interesa. Glede na navedeno je zahtevek nasprotne udeleženke nedvomno utemeljen na podlagi določbe 5. odst. 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP2). Podrejeno pa je ob izostanku specialnih določb v zvezi s stroški postopka glede postopka ugotovitve pripadajočega zemljišča potrebno upoštevati določbo 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP3), iz katere izhaja, da mora stranka, ki umakne tožbo, povrniti stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi sodišča prve stopnje, ki so navedeni v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je bil postopek izveden tudi v interesu udeleženke, saj je šlo za ureditev pravilnega zemljiškoknjižnega stanja. V postopkih, ki se vodijo po ZVEtL-1, je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka primarno uporabiti določbo 1. odstavka 35. člena ZNP in le izjemoma določbo 5. odst. 35. člena ZNP. Zgolj dejstvo, da je bil predlog umaknjen, še ne upravičuje uporabe določbe 5. odst. 35. člena ZNP. Neutemeljena je pritožbena trditev, da bi predlagatelji pred sprožitvijo postopka lahko pridobili izvedensko mnenje in se tako prepričali o utemeljenosti svojega predloga oziroma o obsegu njihovega pripadajočega zemljišča. Tega po mnenju pritožbenega sodišča niso bili dolžni storiti in tako ne gre za njihovo malomarno ravnanje, kar trdi pritožnica. Njihov predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi tudi ni bil očitno neutemeljen.

5. Nepravdni postopek je specifičen, kar še posebej velja za postopke, ki se vodijo po ZvEtL-1, katerih namen je ureditev določenega razmerja, ki je v interesu vseh udeležencev postopka, posebej pa je poudarjen tudi javni interes4, v primerjavi z drugimi nepravdnimi postopki ali s pravdnim postopkom, kjer se zasleduje večinoma le zasebnopravni interes pravdnih strank. Zato je neutemeljeno tudi sklicevanje pritožnice na sodne odločbe, ki so bile izdane v drugih nepravdnih postopkih, ki se niso vodili po ZVEtL-1 in na uporabo določbe 158. člena ZPP.

6. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo udeleženke Občine zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

1 Pritožnica se sklicuje na odločbe I Cp 2750/2016, II Cp 1275/2016, IV Cp 1919/2014. 2 Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 4 Tega s svojo udeležbo v postopku varuje tudi občina.