Jedro

Če tožnik umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni samo ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, ni mogoče šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu enak učinek, kot da bi stranka sama izpolnila zahtevek, ki mu ugovarja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo tožeči stranki, da toženi stranki povrne stroške postopka v višini 221,16 EUR, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku 8-dnevnega roka za izpolnitev obveznosti.

Zoper sklep je iz vseh pritožbenih razlogov vložila pritožbo tožena stranka. Meni, da bi ji sodišče moralo priznati vse stroške postopka, ki so bili potrebni za pravdo in do katerih je tožena stranka, upoštevajoč določbe 154., 155. in 158. člena ZPP ter določbe ZST, v celoti upravičena.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov v spisu je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 5. 4. 2013 zaradi umika tožbe postopek ustavilo. Druga tožena stranka je tožbeni zahtevek izpolnila, zaradi česar tožnik ni imel več pravnega interesa za tožbo. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu sicer pravilno sklicevalo na 1. odstavek 158. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, vendar pa navedene določbe ni pravilno uporabilo.

V konkretnem primeru sta bili prva tožena stranka in druga tožena stranka navadna sospornika, saj ne gre za primer, ko bi bilo mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti glede njiju samo na enak način. Vsak sospornik v pravdi pa je samostojna stranka, njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). V teoriji in pravni praksi je že zavzeto stališče, da če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, se ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu enak učinek, kot da bi stranka sama izpolnila zahtevek, ki mu ugovarja (N. Betetto: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 46, GV, 2006 ter odločbe VSL I Cp 1381/2011, II Cp 1243/2010, II Cp 2439/2009).

Zaradi zmotne uporabe materialnopravne določbe 1. odstavka 158. člena ZPP je pritožbeno sodišče, v skladu s 3. točko 365. člena ZPP, pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo. Ker pritožbeno sodišče te kršitve samo ne more odpraviti, saj bi bila s tem strankam odvzeta pravica do dvostopenjskega sojenja, je zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje.