Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Verjetnost, potrebna za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, je podana, kadar so razlogi za njeno resničnost močnejši in številčnejši, kot pa razlogi, ki govorijo za neresničnost. Ob upoštevanju nekontradiktornosti postopka za izdajo začasne odredbe to v praksi pomeni, da je temu dokaznemu standardu zadoščeno, kadar predlagatelj v potrditev svojih navedb, ki so materialnopravno sklepčne, predloži takšne dokaze, ki bi, če bi bili v nadaljevanju postopka spoznani za resnične, dokazovali utemeljenost predlagateljevih navedb in torej narekovali ugodilno odločbo.
Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 5. 2. 2009, s katerim je bila v zavarovanje denarne terjatve tožeče stranke do tožene stranke, do 45 dni po pravnomočni rešitvi predmetne zadeve pod opr. št. P 295/2009-II pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, pri 3/5 nepremičnine z identifikacijsko št. 16E vl. št. 2777/16 k. o. ... in v vložku 1631 pri parc. št. 448, 2150 in 2152/1 in 109.S, k.o. ..., zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve.
(2) Zoper sklep se pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da iz navedb v tožbi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zato terjatev ni verjetno izkazana. Tožeča stranka v tožbi navaja, da proti toženi stranki vodi številne izvršilne postopke in da so nekatere njegove terjatve prenehale s pobotom s terjatvijo, ki jo ima tožena stranka do tožeče po sklepu N 8/2004. Sodišče je tem navedbam sledilo, čeprav ni predložil pobotne izjave. Terjatve iz sodne poravnave so nastale do leta 2001, zato niso mogle prenehati s pobotom terjatve iz leta 2006, ker so bile že poplačane v izvršilnih postopkih. Prvo sodišče bi po mnenju pritožnice moralo vsaj preveriti obstoj pobotne izjave, ker pa tega ni storilo, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ker terjatev tožeče stranke po mnenju tožene ne obstoji, ni pogojev za izdano začasno odredbo in zato predlaga razveljavitev sklepa.
(3) Na pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.
(4) Pritožba ni utemeljena.
(5) V 270. čl. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 3/2007 - UPB4; v nadaljevanju ZIZ) določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
(6) Ne drži pritožbena navedba, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, kot to zahteva 1. odst. 270. čl. ZIZ. Verjetnost, ki se na podlagi citirane določbe ZIZ uporablja kot standard, potreben za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, je podana, kadar so razlogi za njeno resničnost močnejši in številčnejši, kot pa razlogi, ki govorijo za neresničnost. Ob upoštevanju nekontradiktornosti postopka za izdajo začasne odredbe to v praksi pomeni, da je temu dokaznemu standardu zadoščeno, kadar predlagatelj v potrditev svojih navedb, ki so materialnopravno sklepčne, predloži takšne dokaze, ki bi, če bi bili v nadaljevanju postopka spoznani za resnične, dokazovali utemeljenost predlagateljevih navedb in torej narekovali ugodilno odločbo.
(7) Pritožbeno sodišče zato pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje pri ugotovitvi, da je verjetnost obstoja terjatve tožeče stranke izkazana, in se nanje v izogib ponavljanja v celoti sklicuje. O utemeljenosti terjatve bo odločeno z meritorno končno odločbo, utemeljenost terjatve in njena verjetna izkazanost pa, kot zmotno meni pritožnica, torej nista ista ista pojma. Pritožnica le pavšalno zatrjuje, da je tožnik že poplačan v več izvršilnih postopkih. Prenehanje terjatve zaradi (delnega) pobot pa je (trditveno in dokazno) breme toženke.
(8) Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).