Jedro

Pravice vojnih veteranov so določene v 5. členu ZVV, med drugim je v točki 8. 5. člena določena kot pravica vojnih veteranov tudi priznanje pokojninske dobe. V 21. členu je določeno, kateremu vojnemu veteranu gre pravica do pokojninske dobe in v kakšnem trajanju. V zvezi s tem tretji odstavek 21. člena ZVV določa, da se pokojninska doba kot posebna doba za čas, prebit v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana, vojnemu veteranu iz 6. in 7. alineje 2. člena tega zakona šteje v dejanskem trajanju, če je bil vojni veteran vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma v dvojnem trajanju, če vojni veteran v tem času ni bil zavarovan po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pokojninska doba je po citirani določbi ZVV torej priznana samo nekaterim vojnim veteranom, ne pa vsem osebam, ki imajo status vojnega veterana. Pokojninska doba se kot posebna doba prizna samo vojnemu veteranu iz 6. in 7. alineje 2. člena tega zakona.

Tožnik ima tudi status vojnega veterana kot pripadnik bivše Jugoslovanske ljudske armade, ki je po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 26. 6. 1991 izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije in ima tako status vojnega veterana po šestem odstavku 2.a člena ZVV. Navedeni status pa mu po določbi tretjega odstavka 21. člena to obdobje ne šteje kot pokojninsko dobo, kot posebno dobo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravi odločba tožene stranke z dne 18. 12. 2017 v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 12. 10. 2017 v II. točki izreka ter da se tožeči stranki prizna v pokojninsko dobo kot posebna doba čas opravljanja dolžnosti pri obrambi RS od 17. 5. 1990 do 25. 6. 1991 (I. točka izreka) in sklenilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka). Štelo je, da tožniku, kot vojnemu veteranu na podlagi 6. alineje 2. člena Zakona o vojnih veteranih ter vojnemu veteranu na podlagi šestega odstavka 2.a člena ZVV, ni mogoče priznati posebno dobo v obdobju od 17. 5. 1990 do 25. 6. 1991. 2. Pritožuje se tožnik. Tožniku je UE A. s Potrdilom št. ... z dne 12. 9. 2017 pravnomočno potrdilo, da se mu čas od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 upošteva kot podlaga za priznanje pokojninske dobe na podlagi 21. člena Zakona o vojnih veteranih in je tožnik tako za celotno obdobje upravičen do priznanja pokojninske dobe. Navedeno Potrdilo bi mu moralo sodišče prve stopnje upoštevati, ne pa da ga je s kršitvijo materialnega prava razveljavilo. Ne drži, da je bil vpisan v evidenco vojnih veteranov naknadno oziroma, da mu je bil naknadno priznan status vojnega veterana, tudi na podlagi šestega odstavka 2.a člena ZVV. Tožniku je bila izdana samo ena odločba o priznanju statusa vojnega veterana in sicer št. ... z dne 27. 6. 2012. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da UE ne more izdati Potrdila, da se določen čas, ki je bil sicer podlaga za priznanje statusa vojnega veterana, upošteva kot podlaga za priznanje pokojninske dobe na podlagi 21. člena ZVV. Meni, da o pravicah po Zakonu o vojnih veteranih odloča na prvi stopnji Upravna enota, o pritožbi zoper odločbo Upravne enote pa odloča Ministrstvo, pristojno za vojne veterane. Takšno Potrdilo je javna listina s katero je bilo odločeno o pravici vojnega veterana ter je tako potrebno tožnikov čas od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 upoštevati kot podlago za priznanje pokojninske dobe, na podlagi 21. člena Zakona o vojnih veteranih in se mu priznati pokojninsko dobo za čas od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 tudi kot zavarovalno dobo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB3, Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 18. 12. 2017, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo območne enote B. z dne 12. 10. 2017. Slednjo so delno ugodili zahtevi tožnika in mu v pokojninsko dobo kot posebno dobo priznali čas opravljanja dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 v dvojnem trajanju in se tožniku v pokojninsko dobo šteje ta čas v enkratnem trajanju, to je 23 dni. Ni pa se mu priznala v pokojninsko dobo kot posebna doba čas opravljanja dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 25. 6. 1991. Spor v predmetni zadevi se torej nanaša na to, ali se tožniku v pokojninsko dobo kot posebna doba prizna čas opravljanja dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 25. 6. 1991. 6. Materialna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je Zakon o vojnih veteranih (ZVV, Ur. l. RS, št. 63/95 s spremembami). V skladu s 23. členom ZVV odloča o priznanju pokojninske dobe Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Glede pokojninske dobe določilo 21. člena ZVV pravi, da vojnemu veteranu iz 3. alineje 2. člena tega zakona, ki je bil v času prebitem v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana mlajši od 15 let, se čas prebit v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana, šteje v pokojninsko dobo kot posebna doba. Vojnemu veteranu iz prejšnjega odstavka se pokojninska doba kot posebna doba šteje v dvojnem ali dejanskem trajanju po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pokojninska doba kot posebna doba za čas prebit v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana, se vojnemu veteranu iz 6. in 7. alineje 2. člena tega zakona šteje v dejanskem trajanju, če je bil vojni veteran vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma v dvojnem trajanju, če vojni veteran v tem času ni bil zavarovan po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ne glede na določbe predpisov v pokojninskem in invalidskem zavarovanju se posebna doba po prejšnjem odstavku upošteva kot zavarovana doba.

7. Upravna enota A. je pod št. ... z dne 27. 6. 2012 tožniku izdala Potrdilo o statusu vojnega veterana in sicer prvič, da gre za pripadnika bivše Jugoslovanske ljudske armade, ki je po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 26. 6. 1991 izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije in drugič, da je kot operativni delavec kriminalistične in obveščevalno-varnostne službe za čas od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo opravljal dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije. Na podlagi tega, se na podlagi 21. člena ZVV kot podlaga za priznanje pokojninske dobe upošteva čas od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991. Dne 12. 9. 2017 je pod št. ... izdala Upravna enota A. Potrdilo, da se tožniku čas od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 upošteva kot podlaga za priznanje pokojninske dobe, na podlagi 21. člena ZVV. Potrdilo je bilo izdano na podlagi evidence vojnih veteranov zaradi uveljavljanja pravic pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Potrdilo je bilo izdano naknadno in sicer kot dodatek k Potrdilu statusu vojnega veterana št. ... z dne 27. 6. 2012 izdanega s strani Upravne enote A., v katerem je glede pokojninske dobe navedeno, da se kot podlaga za priznanje pokojninske dobe upošteva čas od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991, upoštevati pa bi se moral čas od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991. 8. Zakon o vojnih veteranih v členih 1., 2., 2.a, 3. in 4. določa kdo je vojni veteran. O navedenem statusu je bilo tožniku s strani Upravne enote A. dne 27. 6. 2012 oziroma 12. 9. 2017 izdano Potrdilo o statusu vojnega veterana iz katerega izhaja, da ima status vojnega veterana od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991. 9. Pravice vojnih veteranov so določene v 5. členu ZVV, med drugim je v točki 8. 5. člena določena kot pravica vojnih veteranov tudi priznanje pokojninske dobe. V 21. členu je določeno, kateremu vojnemu veteranu gre pravica do pokojninske dobe in v kakšnem trajanju. V zvezi s tem tretji odstavek 21. člena ZVV določa, da se pokojninska doba kot posebna doba za čas, prebit v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana, vojnemu veteranu iz 6. in 7. alineje 2. člena tega zakona šteje v dejanskem trajanju, če je bil vojni veteran vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma v dvojnem trajanju, če vojni veteran v tem času ni bil zavarovan po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pokojninska doba je po citirani določbi ZVV torej priznana samo nekaterim vojnim veteranom, ne pa vsem osebam, ki imajo status vojnega veterana. Pokojninska doba se kot posebna doba prizna samo vojnemu veteranu iz 6. in 7. alineje 2. člena tega zakona.

10. 6. alineja 2. člena ZVV določa, da je vojni veteran pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policist, operativni delavec kriminalistične in obveščevalno‑varnostne službe, oboroženi pripadnik narodne zaščite ter pripadnik enot za zvezo republike in občin, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljal dolžnost pri obrambi Republike Slovenije.

11. 7. alineja 2. člena ZVV določa, da je vojni veteran tudi oseba, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljal naloge ali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije kot delavec v različnih statusih (od a do m).

12. Za vse navedene statuse tako po 6. kot po 7. alineji 2. člena ZVV velja zgolj obdobje za čas od 26. 6. do 18. 7. 1991. Pri tem pa tudi 21. člen izrecno določa pokojninsko dobo kot posebno dobo za vojne veterane, zgolj iz 6. in 7. alineje 2. člena ZVV.

13. Tožnik ima tudi status vojnega veterana kot pripadnik bivše Jugoslovanske ljudske armade, ki je po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 26. 6. 1991 izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije in ima tako status vojnega veterana po šestem odstavku 2.a člena ZVV. Navedeni status pa mu po določbi tretjega odstavka 21. člena to obdobje ne šteje kot pokojninsko dobo, kot posebno dobo.

14. Do sedaj navedeno je v predmetni zadevi odločilnega pomena. Pri tem se pritožbeno sodišče glede jasnosti razlage 21. člena v celoti sklicuje na 9. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. Določilo 21. člena ZVV kateremu vojnemu veteranu se pokojninska doba šteje kot posebna doba je jasno in ne potrebuje nobene posebne razlage.

15. Pritožbeno sodišče je sicer že poudarilo, da glede pravice, ki se nanaša na priznanje pokojninske dobe po ZVV odloča Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter tako ni mogoče slediti obširnim pritožbenim navedbam, da je bilo z odločitvijo sodišča razveljavljeno Potrdilo Upravne enote o statusu tožnika. Potrdilo o statusu tožnika je bilo po mnenju pritožbenega sodišča tako v predsodnem postopku, kakor v postopku pred sodiščem prve stopnje v celoti upoštevano.

16. Pritožnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje dokazni predlog nezakonito, s kršenjem procesnega prava zavrnilo. Pri tem pa ne navede za kateri dokazni predlog gre, niti ni iz zapisnika iz glavne obravnave razvidno, da bi tožnik na glavni obravnavi podal kakšen dokazni predlog (razen dokaznih predlogov navedenih v tožbi) in da bi v skladu z 286.b členom ZPP morebitno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje takoj uveljavljal, ko je to mogoče. Iz navedenih razlogov nesubstancirane pritožbe glede kršitve postopka pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.

17. Na podlagi do sedaj navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodbo lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.