Jedro

Prvotni izvršilni naslov, ki je v madžarskem jeziku, ni izvršilni naslov v konkretni izvršilni zadevi, tega namreč predstavlja enotni izvršilni naslov, ki pa ga je tožnik prejel v slovenskem jeziku.

Zoper enotni izvršilni naslov ni dovoljeno pravno sredstvo zoper izvršilni naslov.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka

1.Z izpodbijanim sklepom je FURS (tudi organ) v ponovnem postopku ugotovila, da je tožnik kot dolžnik na podlagi predloga pristojnega madžarskega finančnega organa1, št. HU_SI_25795_493715412020_20200409_a_RR z dne 14. 4. 2020, dolžan poravnati znesek obveznosti, ki je na dan 1. 10. 2020 znašal glavnica 9.629,55 EUR; obresti, obračunane od 14. 4. 2020 do 1. 10. 2020 406,72 EUR; stroški davčne izvršbe 10,00 EUR, skupaj 10.046,27 EUR (1. točka izreka). Nadalje je sklenila, da se davčna izvršba ne opravi, ker je bila obveznost že plačana 6. 10. 2020 (2. točka izreka). Odločila je še, da dolžnik ni upravičen do povračila priglašenih stroškov postopka, davčnemu organu posebni stroški niso nastali (3. točka izreka).

2.Iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da je organ s sklepom DT 4937-1561/2020-3 04-710-20 z dne 1. 10. 2020 zoper tožnika začel postopek davčne izvršbe na denarna sredstva dolžnika zaradi neplačanih obveznosti, ki so na dan 1. 10. 2020 znašale v skupnem znesku 10.046,27 EUR. Organ je namreč kot pristojni organ zaprošene države v skladu z določbami 214. in 216. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) zagotovil upravno pomoč pristojnemu organu druge države članice EU. Upravna pomoč se izvaja na podlagi v izreku izpodbijanega sklepa navedenega zaprosila za izterjavo, ki ga je podal madžarski pristojni finančni organ zoper tožnika kot dolžnika. Dolžnik se je pritožil zoper sklep o davčni izvršbi. Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 20. 7. 2021 pritožbi ugodil, izpodbijani sklep odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo prvostopenjski organ moral preveriti, če je pred izdajo izpodbijanega sklepa dolžnika seznanil s prejeto zahtevo za izterjavo oz. vsaj z enotnim izvršilnim naslovom in mu dal možnost, da se o tem opredeli. Organ je v ponovnem postopku davčne izvršbe ugotovil, da je pred začetkom davčne izvršbe dolžniku sicer poslal opomin z dne 17. 7. 2020, ni pa mu priložil enotnega izvršilnega naslova. Dolžnika je samo seznanil s podatkom o prejemu zahteve za izterjavo obveznosti iz naslova carine, s podatkom glede datuma nastanka obveznosti ter znesku obveznosti, ni pa mu dal možnosti, da se seznani z izvršilnim naslovom in da se opredeli glede izvršilnega naslova. Iz navedenega opomina pa tudi izhaja, da je davčni organ dolžnika opozoril, da dodatne informacije v zvezi s samo obveznostjo lahko pridobi pri pristojnem organu države prosilke in da je treba morebitno pravno sredstvo zoper izvršilni naslov, enotni izvršilni naslov ali vročitev, vložiti pri pristojnem organu države prosilke v skladu z 240. členom ZDavP-2. S pozivom z dne 20. 9. 2021 je organ dolžniku pojasnil, kaj mora opraviti v ponovnem postopku, glede na odločitev drugostopenjskega organa. Pojasnilu je priložil Enotni izvršilni naslov z dne 3. 4. 2020, poleg tega pa še prvotni izvršilni naslov (ki je sicer v madžarskem jeziku) skupaj z dokazilom o vročitvi. Dolžnika je tudi seznanil, da ima skladno s 146. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pravico do izjave v postopku. Dolžnik je v odgovoru na poziv organa opozoril, da zgolj pojasnilo madžarskega organa, da madžarski davčni organ svoje odločbe ni dolžan izdati v slovenskem jeziku, gotovo drži, jo je pa dolžan prevesti v slovenski jezik, saj je v nasprotnem primeru dolžniku onemogočeno kakršnokoli postopanje za zaščito svojih pravic in uporabi pravnih sredstev. Iz priloženega izvršilnega naslova dolžnik ne razbere, kaj se mu je očitalo oz. na kakšni podlagi mu je nastala obveznost plačila globe iz naslova carin. Tudi datumi iz odločbe dolžniku ne povedo ničesar, saj je dolžnik od leta 2017 upokojen. Dolžnik zahteva, da se mu vroči izvršilni naslov, preveden v slovenski jezik v skladu z 217. členom ZDavP-2, da bo sploh seznanjen z dejanskim stanjem in obveznostjo. V nadaljevanju je še navedel, da mu nikoli ni bil vročen izvršilni naslov, preveden v slovenski jezik, nikoli mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku pred madžarskimi organi, prav tako ni imel možnosti v slovenskem jeziku izpodbijati veljavnost izvršilnega naslova. Kljub temu, da ne razume vsebine izvršilnega naslova, pa podaja pojasnilo glede opravljanja samostojne dejavnosti prevozov s tovornim vozilom za madžarsko družbo.

3.V skladu s prvim odstavkom 234. člena ZDavP-2 je organ države prosilke priložil k zaprosilu za izterjavo enotni izvršilni naslov, ki predstavlja veljavni izvršilni naslov v skladu s 3. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2. V ponovnem postopku je davčni organ 21. 9. 2021 dolžniku vročil enotni izvršilni naslov in mu dal možnost, da se v postavljenem roku izjavi o dejstvih in ugotovitvah davčnega organa. Davčni organ je s tem odpravil pomanjkljivosti v postopku, zaradi katerih je drugostopenjski organ zadevo vrnil v ponovni postopek. Skladno z 231. členom ZDavP-2 davčni organ na podlagi zahtevka organa države prosilke opravi izterjavo davščin, katerih obveznost plačila je nastala v drugi državi članici EU. V skladu s prvim odstavkom 234. člena ZDavP-2 se k zaprosilu za izterjavo priloži enotni izvršilni naslov, lahko pa se priložijo tudi drugi dokumenti v zvezi s terjatvijo, izdano v državi prosilki. Posebna listina, na podlagi katere bi se priznal, dopolnil ali nadomestil izvršilni naslov, ni potrebna. Poleg tega po določbi prvega odstavka 240. člena ZDavP-2 pravno sredstvo zoper izvršilni naslov, enotni izvršilni naslov ali vročitev, ki ga izda ali opravi organ države prosilke, ni dovoljeno. Sklicuje se na 217. člen ZDavP-2, po katerem mora biti zaprosilo za pomoč, enotni obrazec za vročitev in enotni izvršilni naslov, ki ga prejme pristojni organ, preveden v uradni jezik Republike Slovenije (RS), razen, če se pristojni organ odpove prevodu. Če spremljajoči dokumenti prej navedenih dokumentov niso prevedeni v uradni jezik RS, pristojni organ zahteva prevod le, če je to potrebno. Davčni organ ugotavlja, da je bilo v predmetnem postopku zaprosilo za pomoč in enotni izvršilni naslov prevedeno v uradni jezik RS. Enotni izvršilni naslov, preveden v uradni jezik RS, je bil dolžniku v ponovnem postopku vročen 21. 9. 2021, hkrati pa so bila dolžniku posredovana vsa potrebna pojasnila. Pogoji za začetek davčne izvršbe so, skladno s prvim odstavkom 231. člena ZDavP-2 in skladno z določbami 234. člena ZDavP-2, izpolnjeni, zato je davčni organ odločil, kot je razvidno iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa. Ker pa so bile te obveznosti že plačane 6. 10. 2020, se davčna izvršba ne opravi.

4.Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ je z odločbo z dne 6. 9. 2022 pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnilo kot neutemeljeno. V obrazložitvi se glede obstoja in veljavnosti izvršilnega naslova in vročitve tega sklicuje na četrti del ZDavP-2, ki ureja mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah in ki v slovenski pravni red prevzema vsebino Direktive Sveta 2010/24/EU z dne 16. 3. 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (Direktiva). ZDavP-2 v 231. členu določa, da na podlagi zaprosila organa države prosilke davčni organ opravi izterjavo davščine iz 215. člena tega zakona. Na podlagi prvega odstavka 234. člena ZDavP-2 se k zaprosilu za izterjavo priloži enotni izvršilni naslov, lahko pa se tudi priložijo dokumenti v zvezi z terjatvijo, izdani v državi prosilki. Pritožbeni organ nadalje pojasnjuje, da v skladu s prvim odstavkom 240. člena ZDavP-2 pravno sredstvo zoper izvršilni naslov, enotni izvršilni naslov ali vročitev, ki ga izda ali opravi organ države prosilke, ni dovoljeno. Če upravičena oseba pravno sredstvo vloži, jo pristojni organ obvesti, da mora pravno sredstvo vložiti pri pristojnem organu države prosilke. Sklicuje se na 151. člen ZDavP-2. Enotni izvršilni naslov predstavlja edino podlago za izterjavo v zaprošeni državi skladno s 6. točko 213.a člena ZDavP-2. Tožnik se neuspešno sklicuje, da mu je bil vročen enotni izvršilni naslov, ki ni preveden v slovenski jezik, saj spisovna dokumentacija te trditve ne potrjuje. Tožniku je bil skupaj s pojasnilom z dne 20. 9. 2021 vročen enotni izvršilni naslov s sklicem HU_25795_20200403_UIPE_1. Ta pa je celoten zapisan v slovenskem jeziku. Iz njegovih podatkov izhaja, da gre pri terjatvi madžarskega organa za carinske globe, da je terjatev nastala 3. 10. 2019 in da je postala izvršljiva 13. 11. 2019 ter da dolgovani znesek neplačane glavnice, ki se terja, znaša 9.629,55 EUR. Navedeno je tudi, da je bil prvotni izvršilni naslov, torej sklep madžarskega organa, vročen tožniku 11. 10. 2019. Dodatno je naveden naslov odmernega organa, ki je NAV Klemelt Add- es Vamigazgatosaga, Dob u. 75-81, 1077 Budimpešta, Madžarska, telefon + 361-461-3300 in da se tožnik lahko na ta urad obrne v madžarskem jeziku. Tožnik je naveden kot glavni dolžnik ter da se enotni izvršilni naslov nanaša na carinske globe po sklepu št. 4325077542. Organ prve stopnje pa je v svojem pojasnilu z dne 20. 9. 2021 jasno zapisal, da je tožniku poleg enotnega izvršilnega naslova poslal tudi prvotni izvršilni naslov, in sicer sklep madžarskega organa o odmeri carinske globe, ki pa je v madžarskem jeziku. Toda slednji ni enotni izvršilni naslov, ki v konkretnem postopku davčne izvršbe z mednarodnim elementom predstavlja edini izvršilni naslov, kot določa 213.a člen ZDavP-2, pač gre za sklep, ki ga je izdal madžarski organ in na podlagi katerega tožnik skladno z madžarskim nacionalnim pravom v Republiki Madžarski dolguje carinsko globo v znesku 9.629,55 EUR. Gre torej zgolj za drugo listino, ki se nanaša na terjatev, ki jo davčni organ lahko priloži enotnemu izvršilnemu naslovu. Skladno s prvim odstavkom 217. člena ZDavP-2 morajo biti zaprosilo za pomoč, enotni obrazec za vročitev in enotni izvršilni naslov, ki ga prejme pristojni organ, prevedeni v uradni jezik RS, razen če se pristojni organ odpove prevodu. V drugem odstavku istega člena je določeno, da če spremljajoči dokumenti dokumentov iz prejšnjega odstavka niso prevedeni v uradni jezik RS, pristojni organ zahteva prevod le, če je to potrebno. Po oceni pritožbenega organa je prvostopni organ ravnal pravilno, ko od madžarskega organa ni zahteval prevoda njegovega odmernega sklepa o carinski globi, saj je, kot je že povedano, tožniku vročil enotni izvršilni naslov v slovenskem jeziku, v katerem je navedena precejšnja vsebina prvotnega izvršilnega naslova. Pritožbeni organ pa na koncu še poudarja, da v konkretnem primeru ne gre za mednarodno zaprosilo madžarskega organa, naj se po pravilih ZDavP-2 pritožniku vroči njihova odločitev (sklep o odmeri carinske globe), pač pa za zaprosilo za izterjavo, zato tožnik tudi iz tega razloga ne more uspeti z ugovorom, da bi mu moral naš organ madžarski prvotni izvršilni naslov vročiti preveden v madžarski jezik. Tožniku kot glavnemu dolžniku je bil vročen enotni izvršilni naslov v slovenskem jeziku. Enotni izvršilni naslov v zaprošeni državi članici odraža precejšnjo vsebino prvotnega izvršilnega naslova in je edina osnova za izterjavo ali zavarovanje plačila terjatev v zaprošeni državi članici, vsebuje pa vsaj podatke za identifikacijo prvotnega izvršilnega naslova, opis terjatve, vključno z njeno naravo, obdobje, ki ga terjatev zajema, vse datume, ki so pomembni za postopek izvršitve, ter znesek terjatve in njene sestavne dele, kot so glavnica, nastale obresti, ime in priimek ter druge ustrezne podatke za identifikacijo dolžnika, ter naziv, naslov in druge kontaktne podatke službe, pristojne za oceno terjatve, in, če ta ni ista, službe, kjer se lahko pridobijo nadaljnji podatki o terjatvi ali možnosti izpodbijanja obveznosti plačila. Vsi ti podatki iz enotnega izvršilnega naslova izhajajo v slovenskem jeziku in ker je bil ta tožniku vročen, je ta tudi seznanjen z vsemi temi podatki. Zato ni bilo potrebe po prevajanju madžarskega prvotnega izvršilnega naslova. Je pa organ prve stopnje postopal pravilno, da je tožniku tudi tega skupaj z dokazilom o njegovem vročanju poslal v vednost, to pa vse zaradi lažjega uveljavljanja tožnikovih pravic pred madžarskimi organi.

5.Pritožbeni organ se sklicuje na 240. člen ZDavP-2 in ugotavlja, da je v konkretni zadevi enotni izvršilni naslov sestavljen v slovenskem jeziku in je vročen tožniku. Ker vsebuje vse potrebne podatke2

, je organ pravilno štel, da so izkazani pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi po 143. členu ZDavP-2. Iz zaprosila in tudi enotnega izvršilnega naslova madžarskega organa, ki sta v spisu oba v slovenskem jeziku, izhaja, da na Madžarskem vročitev prvotnega izvršilnega naslova po njihovem nacionalnem pravu ni bila sporna, čeprav je tožnik prejem pisanja odklonil. V takšno potrdilo enotnega izvršilnega naslova v postopku davčne izterjave zaprošeni organ po oceni organa druge stopnje ni mogel in tudi ni smel posegati, saj gre za potrdilo organa prosilca o dejanskem stanju in uporabi nacionalnega prava v državi prosilki. Tožnik se s tem, ko se pritožuje zoper to, da mu prvotni izvršilni naslov, to je odmerni sklep madžarskega organa, ni bil nikoli vročen, da z njim ni bil seznanjen v slovenskem jeziku in da ni imel možnosti sodelovati v postopku pred madžarskim organom niti tega ni mogel storiti v slovenskem jeziku, pritožuje zoper prvotni madžarski izvršilni naslov. To pomeni, da uveljavlja ugovore, ki skladno s prvim odstavkom 240. člena ZDavP-2 niso dovoljeni. Pritožbeno tudi ni sporno, da je pritožnik dobil pravni pouk, da takšnega ugovora skladno z 240. členom ZDavP-2 ne more dati, ker ni dovoljen in ga lahko uveljavlja zgolj pred madžarskim organom. Izpodbijanju prvotnega izvršilnega naslova, enotnega izvršilnega naslova in vročitve so glede na določbo prvega odstavka 240. člena ZDavP-2 namenjeni postopki pred organi države prosilke po njihovem nacionalnem pravu. Zato tožnik ni uspel z ugovorom, da so zaradi po njem zatrjevanih kršitev, do katerih naj bi prišlo v postopku pred madžarskim organom, kršene njegove pravice do učinkovitega pravnega sredstva, do sodelovanja v postopku in do uporabe svojega jezika v postopku v tem izvršilnem postopku. V enotnem izvršilnem naslovu je pod točko 8 (Dodatne informacije o terjatvi/Urad, pristojen za odmero terjatve) naveden madžarski odmerni organ, pri katerem tožnik lahko vloži pravno sredstvo zoper madžarski izvršilni naslov, in sicer je naveden njegov naziv in naslov. Zato tožnik ni uspel z ugovorom, da organ, pri katerem lahko vloži pravno sredstvo zoper madžarski prvotni izvršilni naslov, v enotnem izvršilnem naslovu ni naveden. Tam je tudi navedeno, da se tožnik na madžarski organ lahko obrne zgolj v madžarskem jeziku, kar ni kršitev našega davčnega izvršilnega postopka, pač pa gre za navedbo, ki je samo v korist tožnika, da bo - če se bo odločil, da bo izpeljal postopek s pravnim sredstvom zoper prvotni izvršilni naslov, tega lahko izpeljal v pravem jeziku.

6.Pritožbeni organ ugotavlja, da se organu prve stopnje v tem konkretnem postopku, ki je zgolj izvedbeni, po tistem, ko je vročil pritožniku enotni izvršilni naslov in mu dal možnost izjave in ob dejstvu, da so bili izkazani pogoji iz 143. člena ZDavP-2 za začetek davčne izvršbe, ni bil več dolžan ukvarjati z ugovori tožnika, ki jih je dal zoper prvotni izvršilni naslov in njegovo vročitev, saj je tožnika tudi ustrezno skladno z drugim odstavkom 240. člena ZDavP-2 poučil, kje jih ta lahko uveljavlja. Organ prve stopnje je pravilno odločil, kolikšno terjatev je tožnik po zaprosilu madžarskega organa za izterjavo dolgoval na dan 1. 10. 2020, torej na dan, ko se je davčna izvršba zoper njega prvič začela. Višino zamudnih obresti od izterjevane obveznosti je prvostopni organ obračunal skladno z določbo prvega odstavka 96. člena ZDavP-2. Hkrati pritožbeni organ ugotavlja, da je prvostopenjski organ upravičeno odločil, da znašajo stroški izvršbe z rubežem denarnih sredstev tožnika pri njegovi banki 10,00 EUR, za kar je imel podlago v prvem odstavku 152. člena ZDavP-2 v zvezi s 66. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, ki določa njihovo višino. Ker je bila izvršba za skupni znesek dolgovane terjatve skupaj z zamudnimi obrestmi in stroški postopka uspešno opravljena že na podlagi sklepa o davčni izvršbi z dne 1. 10. 2020 in je bila celotna terjatev za madžarski organ izterjana 6. 10. 2020, je organ prve stopnje pravilno odločil, da se davčna izvršba ne opravi.

7.Pritožbeni organ še pojasnjuje, da je neuspešen tudi tožnikov ugovor, da je izpodbijani sklep preskopo obrazložen. Izpodbijani sklep je ustrezno argumentiran, skladno z 214. členom ZUP, saj vsebuje razloge glede vseh pravno pomembnih dejstev za odločitev, pri čemer je organ pravilno navedel tudi vse pravne podlage za svojo odločitev.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

8.Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja, zato vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Tožnik graja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi država prosilka v svojem predlogu predložila listine, ki so opredeljene v 234. členu ZDavP-2. FURS se zadovolji le z zapisom v obrazložitvi, da je bil k zaprosilu za izterjavo priložen enotni izvršilni naslov. Iz sklepa ne izhaja, da bi bile predložene še druge listine, ki jih določa 234. člen, prav tako ni izkazano, da se davščina ali izvršilni naslov ne izpodbija v državi prosilki, kot to določa drugi odstavek 234. člena ZDavP-2. Iz sklepa ne izhaja, da je zaprosilo za pomoč in enotni izvršilni naslov ter vsa spremljajoča dokumentacija prevedena v slovenski jezik, kot to določa 217. člen ZDavP-2, kar je bistvena kršitev postopka in sta sklep in odločba neobrazložena. Res je, da je tožnik bil poučen s strani FURS, da ne more izpodbijati izvršilnega naslova. Vendar tožnik nikoli ni prejel nobenega izvršilnega naslova niti ni bil v zadnjih nekaj letih na Madžarskem. Tožnik ni bil nikoli seznanjen z nobenim postopkom, ki bi tekel na Madžarskem zoper njega. Zanika obstoj obveznosti, zanika obstoj izvršilnega naslova, prav tako zanika tek kakršnegakoli postopka, ki bi naj bil izvršljiv v letu 2019. Tožniku so kratene ustavne pravice, pravica do obrambe in sodelovanja v postopku ter uporaba pravnih sredstev. Navaja, da mu je organ poslal poziv in pojasnilo pred izdajo sklepa v ponovnem postopku, pri čemer mu je tokrat vročal enotni izvršilni naslov v madžarskem jeziku. Tožnik pri tem opozarja, da zgolj pojasnilo madžarskega organa, da madžarski davčni urad ni dolžan svoje odločbe izdati v slovenskem jeziku, gotovo drži, jo je pa dolžan prevesti v slovenski jezik, saj je v nasprotnem primeru dolžniku onemogočeno kakršno koli postopanje za zaščito svojih pravic in uporabi pravnih sredstev. Iz priloženega izvršilnega naslova tožnik ne razbere, kaj se mu je očitalo oz. na kakšni podlagi mu je nastala obveznost plačila globe iz naslova carin. Tudi datumi iz te odločbe tožniku ne povedo ničesar, saj je od leta 2017 dolžnik upokojen. Dolžnik zahteva, da se mu vroči izvršilni naslov, preveden v slovenski jezik v skladu z 217. členom ZDavP-2, da bo sploh seznanjen z dejanskim stanjem in obveznostjo. Kot je razvidno iz priloge št. 1, kjer je naveden Urad, pristojen za odmero terjatve, je označeno, da je jezik, v katerem se lahko dolžnik obrne na ta urad, madžarski. Glede na to, ob dejstvu, da tožnik ne razume in ne govori madžarskega jezika, je gotovo kršena ustavna pravica do pravnega varstva tožnika, ki so mu na ta način kršene temeljne ustavno varovane pravice. Takšnega stanja pa naš davčni organ gotovo ne sme tolerirati, saj je to v nasprotju s slovenskim pravnim redom. Tožniku ni bil nikoli vročen izvršilni naslov, preveden v slovenski jezik, na podlagi katerega je madžarski davčni organ že tožniku odtegnil več kot 10.000,00 EUR, nikoli mu ni bila dana možnost sodelovanja v kakršnem koli postopku, ki se je vodil proti njemu na Madžarskem, prav tako pa mu ni dana možnost, da v slovenskem jeziku izpodbija veljavnost izvršilnega naslova, saj sploh ne ve, na kaj se nanaša izvršilni naslov. S tem tožnik šteje, da ni zadoščeno konkretiziranemu pozivu po 240. členu ZDavP-2. Tožnik v nobenem zatrjevanem postopku pred organi Madžarske ni bil udeležen, nikoli mu ni bilo poslano nobeno pisanje v slovenskem jeziku. Tožnik madžarskega jezika ne razume in tudi če bi mu pisanje v madžarskem jeziku bilo poslano, ne bi vedel, kaj naj bi pomenilo, kaj šele, da je poučen, da lahko v madžarskem jeziku uveljavlja svoje pravice pred organi Madžarske. Tega naša zakonodaja ne more določati kot zakonito opravičevanje izdaje izvršilnega naloga s strani tretje države. Avtomatizem povzroča zlorabe, kot se je zgodila v konkretni zadevi. Pričakovati aktivno udejstvovanje upokojenca, ko prejme pisanje v madžarskem jeziku, katerega popolnoma ne razume, da bo le ta branil svoje pravice v tuji državi, je povsem iluzorno in gotovo to ni v skladu z namenom instituta enotnega izvršilnega naslova. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter razveljavi na tej podlagi opravljena dejanja, priglaša tudi stroške postopka.

9.Toženka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno. Vztraja pri razlogih iz obrazložitve obeh upravnih aktov. Ponovno poudarja, da so ugovori tožnika neutemeljeni. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je bil tožnik z enotnim izvršilnim naslovom, ki je zapisan v slovenskem jeziku, seznanjen, saj mu je bil vročen skupaj s prvotnim izvršilnim naslovom madžarskega organa v madžarskem jeziku in z dokazilom o njegovi vročitvi, in sicer 21. 9. 2021, kar je bilo pred izdajo izpodbijanega sklepa. Izpodbijani sklep pa vsebuje vse potrebne sestavine, kot jih določa 151. člen ZDavP-2. Dovolj je, če so te navedene v obrazložitvi sklepa o davčni izvršbi. V tem davčno izvršilnem postopku, ki teče na podlagi zaprosila madžarskega organa za izterjavo, predstavlja skladno z določbo šestega odstavka 213.a člena ZDavP-2 izvršilni naslov za izterjavo terjatev v zaprošeni državi, ki je v tem primeru RS, prav enotni izvršilni naslov madžarskega organa, ki je bil tožniku vročen in se je v zvezi z njim imel pred izdajo prvostopnega izpodbijanega sklepa možnost izjaviti in se tudi je. Da prav ta enotni izvršilni naslov predstavlja izvršilni naslov za izterjavo v predmetnem postopku, izhaja tudi iz izpodbijanega sklepa prve stopnje. Ne vidi pa toženka zakonske obveznosti, da bi vročala prvotni izvršilni naslov madžarskega organa, ki je v madžarščini, v slovenskem jeziku, saj v obravnavani zadevi ne gre za mednarodno zaprosilo za vročitev. Ker gre za mednarodno zaprosilo za izterjavo, toženka ocenjuje, da je organ pravilno štel, da prvotni izvršilni naslov v madžarščini predstavlja spremljajoči dokument, za katerega drugi odstavek 217. člena ZDavP-2 določa, da organ države prosilke (v tem primeru davčni organ RS) zahteva prevod le, če je to potrebno. Ker mora enotni izvršilni naslov skladno s šestim odstavkom 213.a člena ZDavP-2 vsebovati podrobnejše podatke o prvotnem izvršilnem naslovu in terjatvi, je po mnenju toženke organ ravnal pravilno, ko ni zahteval prevoda madžarskega izvršilnega naslova v slovenski jezik. Dejansko se je tožnik tekom postopka, zlasti potem, ko je prejel enotni izvršilni naslov in prvotni izvršilni naslov v madžarščini, argumentirano branil v zvezi z izterjevano terjatvijo madžarskega organa, kar govori v prid zgoraj navedenemu glede jezika listin v tem postopku. Iz predmetnega zaprosila za izterjavo izhajajo vsi podatki, ki morajo biti glede na določbe ZDavP-2 v njem navedeni in razvidni, da se postopek izterjave v naši državi kot zaprošeni državi na podlagi zaprosila lahko začne.

10.Po mnenju toženke je neutemeljen tudi tožnikov ugovor, da nikoli ni sodeloval v nobenem postopku pred madžarskimi organi in da mu ni bil vročen madžarski izvršilni naslov v slovenskem jeziku, saj gre za ugovore, ki skladno s prvim odstavkom 240. člena ZDavP-2 niso dovoljeni v postopku po zaprosilu za izterjavo v državi prosilki, saj gre za ugovore oz. pravno sredstvo zoper madžarski izvršilni naslov in vročitev tega. O tem, da mora prej navedena pravna sredstva vložiti pred madžarskimi organi, je bil tožnik s strani davčnega organa poučen, kar tudi sam priznava. Po oceni toženke tožnik ne more uspešno uveljavljati kršitev svojih pravic po Ustavi RS, ki naj bi se mu zgodile v postopku izdaje prvotnega izvršilnega naslova pred madžarskim organom, za katerega veljajo madžarski predpisi in tudi ne šele v postopku davčne izterjave po zaprosilu tuje države. Država prosilka (Madžarska) je v enotnem izvršilnem naslovu navedla vse potrebne podatke v zvezi s terjatvijo, ki se izterjuje, torej njen znesek, datum njene izvršljivosti, datum vročitve prvotnega izvršilnega naslova in ker skladno s prvim odstavkom 240. člena ZDavP-2 pravno sredstvo zoper enotni izvršilni naslov ni možno, toženka poudarja, da vanj, torej v dejanske in pravne ugotovitve v njem, ne sme posegati in se bo moral tožnik s pravnim sredstvom zoper njega in prvotni madžarski izvršilni naslov obrniti na madžarske organe, kot je že bil poučen s strani organa prve stopnje.

O odločanju brez oprave glavne obravnave v zadevi

11.Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter v zvezi s 5. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi listin strank, pri čemer ni vezano na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki I izreka

12.Tožba ni utemeljena.

13.Po presoji sodišča sta sklep in odločba prvostopenjskega in pritožbenega organa pravilna in zakonita, izhajata iz podatkov v upravnem spisu ter imata oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicujeta. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel utemeljene razloge za svojo odločitev, te pa je dodatno argumentiral pritožbeni organ. Sodišče je zato v celoti sledilo njuni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa sodišče pojasnjuje:

14.V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega davčnega organa, ki se nanaša na izterjavo davščin na podlagi zaprosila države članice EU (Madžarske), torej gre za davčno zadevo z mednarodnim elementom.

15.Mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah ureja četrti del ZDavP-2, ki v slovenski pravni red prevzema vsebino Direktive. ZDavP-2 v 231. členu določa, da na podlagi zaprosila organa države prosilke davčni organ opravi izterjavo davščin iz 215. člena tega zakona v skladu z določbami tega zakona, ki se nanašajo na davčno izvršbo. Zaprosilu za izterjavo se priloži enotni izvršilni naslov (234. člen ZDavP-2). Vsebina enotnega izvršilnega naslova je opredeljena tako v ZDavP-2 kot v Direktivi. V 6. točki 213.a člena ZDavP-2 je določeno, da je enotni izvršilni naslov akt, ki vsebuje podrobnejše podatke v zvezi z izvršilnim naslovom ali terjatvijo v državi prosilki in predstavlja edino podlago za izterjavo ali zavarovanje plačila terjatev v zaprošeni državi. Člen 12 Direktive pa podrobneje opredeljuje vsebino enotnega izvršilnega naslova, in sicer določa, da enotni izvršilni naslov v zaprošeni državi članici odraža precejšnjo vsebino prvotnega izvršilnega naslova in je edina osnova za izterjavo ali zavarovanje plačila terjatev v zaprošeni državi članici, vsebuje pa vsaj podatke za identifikacijo prvotnega izvršilnega naslova, opis terjatve, vključno z njeno naravo, obdobje, ki ga terjatev zajema, vse datume, ki so pomembni za postopek izvršitve, ter znesek terjatve in njene sestavne dele, kot so glavnica, nastale obresti itd., ime in priimek ter druge ustrezne podatke za identifikacijo dolžnika ter naziv, naslov in druge kontaktne podatke službe, pristojne za oceno terjatve, in, če ta ni ista, službe, kjer se lahko pridobijo nadaljnji podatki o terjatvi ali možnosti izpodbijanja obveznosti plačila. ZDavP-2 v 240. členu vsebuje določbe, ki se nanašajo na izpodbijanje davščin ali izvršilnega naslova. V skladu s prvim odstavkom tega člena ni dovoljeno pravno sredstvo zoper izvršilni naslov, enotni izvršilni naslov ali vročitev, ki ga izda ali opravi organ države prosilke. Če upravičena oseba navedeno pravno sredstvo vloži, jo pristojni organ obvesti, da mora pravno sredstvo vložiti pri pristojnem organu države prosilke (drugi odstavek 240. člena ZDavP-2).

16.Sodišče ugotavlja, da je National Tax and Customs Administration Central Management Departmant of Liquidation and Enforcement, Budapest, Republika Madžarska kot davčni organ države prosilke pristojnemu organu RS (Ministrstvu za finance) podal zaprosilo za izterjavo terjatve s priloženim enotnim izvršilnim naslovom, ki je sestavljen na podlagi izvršilnega naslova s sklicem HU_25795_20200403_UIPE_1. Davčni organ države prosilke je podatke, ki jih v skladu z zgoraj navedenimi zahtevami ZDavP-2 in navedene direktive opredeljuje kot vsebino enotnega izvršilnega naslova, posredoval pristojnemu davčnemu organu v RS. Po podatkih davčnega organa države prosilke je bil predmetni izvršilni naslov vročen tožniku po organu države prosilke 11. 10. 2019, izvršljiv pa je postal 13. 11. 2019. Tako je iz podatkov, s katerimi je razpolagal prvostopenjski davčni organ ob sprejemu izpodbijanega sklepa, razvidna oznaka akta, ki dovoljuje izvršbo, datum vročitve akta naslovniku, datum izvršljivosti ter znesek glavnice in obresti. S tem izpodbijani sklep vsebuje vse sestavine, ki jih mora vsebovati sklep po 151. členu ZDavP-2. Med strankama je sicer nesporno, da ta tožnikova dolgovana obveznost do 1. 10. 2020 (ko je davčni organ v prvotnem postopku začel s postopkom izterjave) še ni bila poravnana (je pa nadalje med strankama nesporno, da je bila ta tožnikova obveznost plačana 6. 10. 2020).

17.Tožnik sicer tako v pritožbi kot v tožbi trdi, da mu je organ v ponovljenem postopku vročal enotni izvršilni naslov v madžarskem jeziku (tega sicer ne izkaže). Navedeno toženka prereka. Sodišče ugotavlja, da je bil tožniku 21. 9. 2021 enotni izvršilni naslov v ponovljenem zadevnem postopku vročen v izjavo v slovenskem jeziku, saj se v upravnem spisu nahaja enotni izvršilni naslov v obrazcu v slovenskem jeziku (ta je bil priložen zaprosilu madžarskega organa za davčno izterjavo (ki je tudi v slovenščini), ta enotni izvršilni naslov v slovenskem jeziku pa je v upravnem spisu priložen tudi pojasnilu davčnega organa tožniku z dne 20. 9. 2021, ki ga je tožnik prejel 21. 9. 2021 (tožnik pa ni izkazal drugače). Tožniku je bil tega dne kot del navedenega pojasnila organa z dne 20. 9. 2021 v madžarskem jeziku vročen le prvotni madžarski izvršilni naslov (ki pa ni izvršilni naslov v konkretni zadevi, saj je to skladno s 6. točko 213.a člena ZDavP-2 le enotni izvršilni naslov), ki predstavlja spremljajoči dokument zaprosilu po 217. členu ZDavP-2.

18.Sodišče kot neutemeljen šteje tudi ugovor tožnika, da bi moral biti spremljajoči dokument (prvotni madžarski izvršilni naslov) preveden v uradni jezik RS. Glede uporabe jezika pri upravni pomoči, povezani z izterjavo davščin državam članicam EU, je v prvem odstavku 217. člena ZDavP-2 določeno, da mora biti zaprosilo za pomoč, enotni obrazec za vročitev in enotni izvršilni naslov, ki ga prejme pristojni organ, preveden v uradni jezik RS, razen če se pristojni organ odpove prevodu, v drugem odstavku tega člena pa, da pristojni organ, kadar spremljajoči dokumenti iz prejšnjega odstavka niso prevedeni v uradni jezik RS, pristojni organ zahteva prevod le, če je to potrebno. Že po 12. členu Direktive namreč enotni izvršilni naslov v zaprošeni državi članici odraža precejšnjo vsebino prvotnega izvršilnega naslova in je edina osnova za izterjavo ali zavarovanje plačila terjatev v zaprošeni državi članici, vsebuje pa vsaj podatke za identifikacijo prvotnega izvršilnega naslova, opis terjatve, vključno z njeno naravo, obdobje, ki ga terjatev zajema, vse datume, ki so pomembni za postopek izvršitve, ter znesek terjatve in njene sestavne dele, kot so glavnica, nastale obresti itd., ime in priimek ter druge ustrezne podatke za identifikacijo dolžnika ter naziv, naslov in druge kontaktne podatke službe, pristojne za oceno terjatve, in, če ta ni ista, službe, kjer se lahko pridobijo nadaljnji podatki o terjatvi ali možnosti izpodbijanja obveznosti plačila. Zoper enotni izvršilni naslov po prvem odstavku 240. člena ZDavP-2 ni dovoljeno pravno sredstvo zoper izvršilni naslov, enotni izvršilni naslov. Če upravičena oseba navedeno pravno sredstvo vloži, jo pristojni organ obvesti, da mora pravno sredstvo vložiti pri pristojnem organu države prosilke (drugi odstavek 240. člena ZDavP-2). Glede na navedeno, upoštevajoč zakonska določila 213.a, 215., 217., 231., 234 ter 240. člena ZDavP-2 in vsebino podatkov, ki jih je posredoval davčni organ države prosilke, ki so vsebovani tudi v enotnem izvršilnem naslovu, ki ga je tožnik prejel v slovenskem jeziku, izpodbijani sklep pa vsebuje vse podatke po 151. členu ZDavP-2, je tožbeni očitek v tem delu neutemeljen in se sodišče strinja z razlogi toženke v tem delu, da prevod spremljajočega dokumenta (prvotnega izvršilnega naslova) v slovenski jezik ni bil potreben.

19.Drži, da FURS v izpodbijanem sklepu ni navedel, da sta bila zaprosilo madžarskega organa in enotni izvršilni naslov podana v slovenskem jeziku, kakor tudi ne, da so bile navedenemu zaprosilu priložene še morebiti kakšne druge listine. To pomanjkljivost v obrazložitvi organa je odpravil drugostopenjski organ skladno s tretjim odstavkom 248. člena ZUP. Ta namreč v obrazložitvi drugostopenjske odločbe pojasni, da je bilo zaprosilo madžarskega organa in enotni izvršilni naslov podano v slovenskem jeziku. Oboje je bilo vročeno tožniku 21. 9. 2021, kakor tudi, da je zaprosilo spremljala tudi listina v madžarskem jeziku, in sicer prvotni izvršilni naslov madžarskega organa, ki je bil v tej obliki tožniku vročen tudi 21. 9. 2021. Tožnik v pritožbi in v tožbi podaja ugovore v zvezi s prvotnim izvršilnim naslovom madžarskega organa. Vendar pa navedeni prvotni izvršilni naslov ni izvršilni naslov v konkretni zadevi, tega namreč predstavlja enotni izvršilni naslov, skladno s 6. točko 213.a člena ZDavP-2, ki pa ga je tožnik prejel v slovenskem jeziku. Zato sodišče ocenjuje, da v konkretni zadevi ni podana kršitev obrazložitve, saj je s svojo obrazložitvijo drugostopenjski organ odpravil pomanjkljivosti obrazložitve prvostopenjskega organa skladno s tretjim odstavkom 248. člena ZUP ter zadostil zahtevam po zadostni obrazložitvi iz 214. člena ZUP. Prav tako navedeno ravnanje ne predstavlja absolutno bistvene kršitve postopka, saj je tožnik prejel izvršilni naslov v konkretni zadevi v slovenskem jeziku, to je enotni izvršilni naslov. Drži, da je prejel prvotni izvršilni naslov madžarskega organa v madžarskem jeziku (sodišče je že v prejšnjem odstavku obrazložitve pojasnilo, zakaj je sledilo toženki, da prevod v slovenščino tega spremljajočega dokumenta zaprosilu za izterjavo ni bil potreben), v zvezi s čimer podaja tudi ugovore nemožnosti sodelovanja v postopku ter nemožnosti obrambe in uporabe pravnih sredstev, kakor tudi, da ni prej sploh prejel prej navedenega dokumenta madžarskega organa ter da ne ve za noben postopek, ki bi se na Madžarskem vodil zoper njega, vendar kot je že pravilno pojasnil drugostopenjski organ, pravna sredstva zoper izvršilni naslov v konkretni zadevi niso dovoljena, tožnik pa je bil v postopku tudi opozorjen, kar je med strankama nesporno, da lahko pravno sredstvo v zvezi z izvršilnim naslovom oz. enotnim izvršilnim naslovom vloži pred pristojnim madžarskim organom, posledično se zato z ugovori o zatrjevani neizvršljivosti prvotnega izvršilnega naslova (podatek o njegovi izvršljivosti je sicer razviden iz enotnega izvršilnega naslova) ter o zatrjevanih kršitvah ustavnih pravic po Ustavi RS v zvezi z ravnanjem madžarskih organov davčni organ v tem postopku skladno z 240. členom ZDavP-2 utemeljeno ni ukvarjal (tožnik tudi sicer v tožbi ne zatrdi, da bi pred madžarskim organom podal pravno sredstvo v zvezi s prvotnim izvršilnim naslovom oz. z enotnim izvršilnim naslovom).

20.Tožnik je podal tudi tožbeni ugovor, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da so izpolnjeni pogoji za izterjavo v smislu prve alineje drugega odstavka 234. člena ZDavP-2, tj. da organ države prosilke predloži zaprosilo za izterjavo, če se davščina ali izvršilni naslov ne izpodbija v državi prosilki, razen v primerih iz petega odstavka 240. člena ZDavP-2. Sodišče ugotavlja, da navedeni podatek ni obvezna sestavina izpodbijanega sklepa skladno s 151. členom ZDavP-2 v zvezi z 234. členom ZDavP-2. Poleg tega je davčni organ tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa v ponovljenem postopku pozval na izjavo v zvezi z zaprosilom madžarskega organa za izterjavo na podlagi zadevnega enotnega izvršilnega naslova. Tožnik v svojem odgovoru na poziv ni ugovarjal, da bi terjano davščino oz. (prvotni) izvršilni naslov izpodbijal v državi prosilki, tega tudi sicer ni zatrjeval v tožbi. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da navedeni ugovor ni utemeljen.

21.Glede na navedeno je prvostopenjski davčni organ tudi po presoji sodišča v ponovljenem postopku pravilno in zakonito izdal izpodbijani sklep, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II izreka

22.Odločitev o stroških postopka, ki jih je tožnik priglasil, temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1National Tax and Customs Administration Central Management Departmant of Liquidation and Enforcement, Budapest, Republika Madžarska.

2Podatke o prvotnem izvršilnem naslovu (sklep o odmeri carinske globe in njegova številka), višina po tožniku dolgovane in neplačane terjatve, organ, ki je carinsko globo odmeril, podatek, da se pritožnik na ta organ lahko obrne v madžarskem jeziku ter da je bil po podatkih madžarskega organa odmerni sklep pritožniku vročen dne 11. 10. 2019 ter kdaj je postal izvršljiv.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 213a, 213a-6, 214, 216, 231, 234

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.