Jedro

Od storitve kaznivega dejanja je preteklo dvakrat toliko časa, kolikor ga zakon zahteva za zastaranje kazenskega pregona (člen 265/II KZ, dejanji storjeni 15.10.1993 in 10.11.1993).

Izrek

Ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke se na podlagi določila člena 357/IV ZKP z a v r n e o b t o ž b a zoper obdolženega M. Č., sina A. in J. K., roj. dne ..... v S...., stan. L...., da je kot uradna oseba uradno listino z lažno vsebino uporabil v službi kot resnično s tem, da je kot policist PO Rudnik, PP Vič v Ljubljani, na Dolenjski cesti xx: 1.) dne 15.10.1993 podal na Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, Enota v Ljubljani kazensko ovadbo številka 551.04/358 in 361-93 zoper I. F. zaradi suma storitve kaznivega dejanja tatvine po čl. 165/I KZ RS na škodo A. M. in kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po čl. 177/I Kz RS na škodo Z. V., h kateri je priložil uradni zaznamek o opravljenem razgovoru z osumljenim I. F. z dne 15.10.1993, ki je uradna listina na podlagi člena 96. Pravil za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve RS (Uradni list RS št. 44/88) in člena 139. Zakona o notranjih zadevah (Uradi list RS št. 28/80-18/91 ter 4/92) v katerem je lažno navedel, da je I. F. v razgovoru izjavil, da se je v kritičnem času storitve obeh kaznivih dejanj res zadrževal na območju PO Rudnik in PP Ljubljana Vič in da je na tem območju izvršil več tatvin vetrobranskih stekel, čeprav razgovora z osumljenim sploh ni opravil; 2.) dne 10.11.1993 podal na Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, Enota v Ljubljani poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe št. 04/365-93 z dne 19.10.1993 zoper osumljenega I. F. zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine po členu 166/I KZ RS na škodo M. T., kateremu je predložil uradni zaznamek o opravljenem razgovoru z osumljenim I. F. z dne 9.11.1993, ki je uradna listina na podlagi člena 198. Pravil za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve RS (Uradni list RS številka 44/88) in člena 139. Zakona o notranjih zadevah (Uradni list RS številka 28/80-19/92-4/94) v katerem je prav tako lažno navedel, da je osumljeni I. F. izjavil, da se je v kritičnem času storitve kaznivega dejanja dejansko zadrževal na območju PO Rudnik in da se spomni, da je vlomil v osebni avtomobil, vendar se pa ne spomni, kje natančno je to bilo ter da je iz vozila odnesel več tehničnih predmetov, katere je pozneje preko neznanih ljudi v Ljubljani prodal, čepav razgovora z osumljenim sploh ni opravil, s čimer naj bi storil nadaljevano kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine po členu 265/II KZ.

Po členu 96/I ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odst. 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca, proračun.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Ljubljani obdolženca iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe nadaljevanega kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine po členu 265/II KZ. S stroški kazenskega postopka je obremenilo proračun.

Zoper takšno sodbo se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki 370. člena v zvezi s I. odst. 373. člena ZKP.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo ustrezno spremeni. Obdolženec je podal odgovor na pritožbo, v katerem smiselno predlaga, da naj se pritožba okrožne državne tožilke zavrne kot neutemeljena.

Ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obravnavano kaznivo dejanje že absolutno zastaralo.

Prvo dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine po členu 265/II KZ naj bi bilo namreč storjeno dne 15.10.1993, drugo pa dne 10.11.1993. Ker je od tedaj menilo že več kot šest let, je torej nastopil absolutni zastaralni rok, saj je prvo glede na zagroženo kazen zastaralo dne 15.10.1999, drugo pa 10.11.1999. Za obravnavano kaznivo dejanje je namreč v zakonu zagrožena kazen zapora do treh let, 5. točka I. odst. 111. člena KZ, ki je za obdolženca najmilejši pa določa, da kazenski pregon ni več dovoljen, če je preteklo tri leta od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto. Po VI.

odst. 112. člena KZ pa kazenski pregon zastara v vsakem primeru, če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahtva zakon za zastaranje kazenskega pregona. Glede na navedeno je bilo potrebno v skladu s citiranim določilom Zakona o kazenskem postopku obtožnico zoper obdolženca zavrniti ter s stroški obremeniti proračun.