Jedro

Iz delne upravne odločbe, na katero se sklicuje pritožba, jasno izhaja, da se nepremičnine vrnejo v skupno last in ne v solastnino, tak pa je tudi zemljiškoknjižni vpis. V primeru skupne lastnine deleži niso določeni.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Dediči A. A., B. B. in C. B. sami krijejo svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom (I.) ugotovilo, da kasneje najdeno premoženje obsega 111 nepremičnin, vrnjenih članom agrarne skupnosti po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, b) odškodnina 7.532,95 EUR po sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2447/2010-III z dne 15. 2. 2021 (št. deležne pravice 37) in c) denarno nadomestilo 141.000 EUR po delni odločbi Upravne enote ... št. 321-229/1995/1140 z dne 13. 11. 2018, ki je bilo izplačano s strani Občine ... članom Meščanske korporacije ... v nedoločnem deležu (skupna last) - višina za eno pravico 726,80 EUR; (II.) na podlagi pravnomočnih sklepov o dedovanju je novo odkrito premoženje preneslo na zakonite dediče in (III.) odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa po uradni dolžnosti vpiše na dediče skupna lastnina in da jim izplačajo denarna sredstva iz točk 1.b) in 1.c).

2.V pravočasni pritožbi dediči D. D., E. D., F. D. in G. G. uveljavljajo vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) in predlagajo razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Navajajo, da je sodišče na njihovo škodo kršilo 22. in 33. člen Ustave RS. Sodišče prve stopnje ne ve, kaj je bil predmet denacionalizacije in tudi ne, kaj predstavlja register deležnih pravic iz leta 1937, ki je bil podlaga skupno lastninski agrarni skupnosti z določenimi 1/194 temeljnimi deleži na celotnem podržavljenem premoženju agrarne skupnosti. Dediči so terjali, da jim sodišče prisodi novo odkrito premoženje, zapustničin skupnolastninski delež 1/194, o čemer pa ni odločeno. Prav tako sodišče prve stopnje ni vedelo za obstoj pravne podlage, ki je v 825. do 849. paragrafu ODZ, ki ureja pravni položaj premoženjskih skupnosti. Zgrešen je zaključek, da naj ne bi bili z upravnimi odločbami denacionalizacijskih upravičencem povrnjene njihovi deleži, kot to izhaja iz izrekov odločb.

Pritožba oporeka tudi odločitvi, da v zapuščino sodi pristoječi alikvotni del nadomestila, ki ga je po sklenjenem sporazumu izplačala MK Občina ... in odškodnine izplačane od SDH. Pritožniki v zvezi s tem menijo, da ne gre za odškodnino izplačano članom Meščanske korporacije ..., kot članom ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti, ampak je bila ta izplačana vsem denacionalizacijskim upravičencem teh podržavljenih zemljišč, ki jih ni bilo mogoče vrniti v naravi (npr. pokopališče ..., mrliška vežica, parki, ...), to je zapustnikom v vseh zapuščinskih postopkih skupaj. Pritožba nadalje navaja, da sodišče ni prebralo delne upravne odločbe z dne 6. 7. 2018, kjer 10 deležnih upravičencev sploh ni postavilo denacionalizacijskih zahtevkov in da je predmet denacionalizacije le 184 deležnih pravic, s tem da v kvoto sodijo tudi denacionalizacijski deleži Občine ... (58, 59, 87 in 88 iz registra), tako da je z delno odločbo povrnjenih le 184 1/194 deležnih pravic. To je v enakem obsegu, kot je zapustnici pripadal ob podržavljenju. Sodišče ni rešilo temeljnega vprašanja, ali sodi v zapuščino 1 /194 na celotno povrnjenem premoženju ali pa le premoženje v skupni lastnini zapustnice in ostalih skupnih lastnikov v nedoločenih deležih.

3.Dediči A. A., B. B. in C. B. so na pritožbo odgovorili, ji nasprotovali in predlagali, da se jo zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, katero premoženje in v kolikšnem obsegu je bilo zapustnici vrnjeno na podlagi določil Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic2 (v nadaljevanju: ZPVAS) kot članici nekdanje Meščanske korporacije ..., ki je bila ponovno vzpostavljena kot agrarna skupnost. Zapustnici vrnjene premoženjske pravice je štelo za pozneje najdeno premoženje (221. člen Zakona o dedovanju,3 v nadaljevanju: ZD) in zanj izvedlo dedovanje po ZD, pri čemer je upoštevalo, da lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti (drugi odstavek 8. člena ZPVAS).

6.Smiselno uveljavljani absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nista podani. Izpodbijani sklep vsebuje razloge, ki so jasni in preverljivi, tako da je mogoč preizkus pravilnosti in zakonitosti sklepa. Poleg tega o odločilnih razlogih ne obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v izreku in razlogih sklepa o vsebini delne upravne odločbe, ter med samo odločbo.

7.Pritožba nima prav, ko opozarja, da bi v izreku izpodbijanega sklepa moralo biti navedeno, kolikšen je delež na premoženju, ki so ga dediči podedovali po zapustnici kot nekdanji članici agrarne skupnosti. Iz delne upravne odločbe, na katero se sklicuje pritožba, namreč jasno izhaja, da se nepremičnine vrnejo v skupno last in ne v solastnino, tak pa je tudi zemljiškoknjižni vpis. V primeru skupne lastnine deleži niso določeni (prvi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika4 (v nadaljevanju: SPZ), prim. tudi 44. člen Zakona o agrarnih skupnostih5 (v nadaljevanju: ZAgrS)). Določenost deležev v sorazmerju s celoto pa je bistvena značilnost solastnine (prvi odstavek 65. člena SPZ), za katero pa pritožniki v konkretnem primeru niso izkazali, da bi bila vzpostavljena (primerjaj določbo drugega odstavka 11. člena ZPVAS, po kateri je možno preoblikovanje skupne lastninske pravice v solastninsko pravico). Na to, da delež na vrnjenem premoženju v skupni lastnini navzven ni določen, kaže tudi pravilo, da se pri zemljiških parcelah, ki so v skupni lastnini, ne vpiše podatka o idealnem deležu, saj bi v tem primeru šlo za solastnino (glej 4. točko četrtega odstavka 15. člena in 4. točko tretjega odstavka 16. člena ZAgrS; primerjaj tudi 1. in 2. alinejo tretjega odstavka 1. člena ter 1. in 2. alinejo 12. člena ZPVAS).6

8.Ko gre za denarna sredstva, ki predstavljajo kasneje najdeno premoženje, je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da pripada celoten znesek 7.532,95 EUR dedičem pok. H. D. (kar potrjuje tudi obvestilo o izplačilu odškodnine v prilogi A15), po drugi strani pa znesek denarnega nadomestila 141.000 EUR po delni odločbi UE ... št. 321-229/1995/1140 z dne 13. 11. 2018 predstavlja skupno lastnino članov agrarne skupnosti Meščanska korporacija ...

9.Vse te ugotovitve potrjujejo, da gre dedičem po izpodbijanem sklepu točno tisto, kar je bilo zapustnici podržavljeno (kot članici Meščanske korporacije ...) in nato na podlagi denacionalizacije vrnjeno.

10.Pritožbene trditve torej niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

11.Dediči A. A., B. A. in C. A. sami krijejo stroške odgovora na pritožbo, saj z njim niso prispevali k odločitvi pritožbenega sodišča in je bil zato ta strošek nepotreben (prvi odstavek 155. člena v zvezi z prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.

2Uradni list RS, št. 5/1994, s spremembami.

3Uradni list SRS, št. 15/1976, s spremembami.

4Uradni list RS, št. 87/2002, s spremembami.

5Uradni list RS, št. 74/2015, s spremembami.

6Glej II Cp 974/2020.

Zveza:

Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (1994) - ZPVAS - člen 1, 1/3, 1/3-1, 1/3-2, 8, 8/2, 11, 11/2 Zakon o agrarnih skupnostih (2015) - ZAgrS - člen 15, 15/4, 15/4-4, 16, 16/3, 16/3-4, 44 Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 221 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 65, 65/1, 72, 72/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.