Jedro

Kadar sodišče odloča o nasprotujočih si trditvah nasprotnih strank in obe stranki predlagata dokaze, sodišče ne more odločiti na podlagi večje verjetnosti navedb. Na tak način onemogoči stranki, ki v postopku ne uspe, da bi s predlaganjem dokazov dokazovala pravno odločilna dejstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 12.013,80 EUR tožniku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ki tečejo od 2. 6. 2011 dalje do plačila (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki v višini 1.768,76 EUR (2. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Sodišču očita zmotno ugotovljeno dejansko stanje glede pooblastilnega razmerja med tožnikom in njegovim pooblaščencem. Tožena stranka je glede tega sodišču predlagala izvedbo posameznih dokazov, s katerimi bi dokazala, da je kot pooblaščenka tožnika v tej zadevi nastopala tudi odvetnica M. V.. Sodišče je te dokaze zavrnilo kot nepotrebne. Že z zaslišanjem tožnika pa se je pojavil dvom ali je sploh kdaj neposredno kontaktiral z odvetnikom B. V.. Vprašanjem v tej smeri se je izmikal. Na dopisih tožeče stranke se pojavlja glava z napisom Odvetništvo V. . Vso korespondenco v tej zadevi kot tudi v drugih odškodninskih zadevah je v imenu odvetnika B. V. vedno vodila odvetnica M. V., kar je tožena stranka tudi navedla. Sodišče bi zato moralo izvesti dokaze v smeri ugotovitve resničnega dejanskega stanja, ki je znano tako pravdnim strankam kot tudi sodišču. 3. Zmotno tudi sodišče šteje, da je tožena stranka zatrjevala preklic ponudbe. Tožena stranka ponudbe ni preklicala, ampak zatrjuje, da nasprotne ponudbe tožnika ni bila pripravljena sprejeti in zato do sklenitve pogodbe ni prišlo.

4. Tožena stranka je ugovarjala tudi zaradi poteka časa od ponudbe pa do njenega sprejema. Ponudbo je pooblaščenec tožnika prejel 14. 3. 2011, odgovor o sprejemu ponudbe pa je k toženi stranki prispel šele 1. 6. 2011. 5. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo 12.013,80 EUR z zamudnimi obrestmi saj je štelo, da je tožnik podpisano poravnalno ponudbo poslal toženi stranki pravočasno in v primernem roku, ki je bil potreben za preučitev in odločitev predvsem o vsebini in višini ponujene odškodnine (11. točka izpodbijane sodbe). V 6. točki izpodbijane sodbe sodišče citira določila Obligacijskega zakonika (1), ki se nanašajo na ponudbo (22. člen), učinek ponudbe (25. člen), roke do kdaj veže ponudba (26. člen) in sprejem ponudbe (28. člen). Med razlogi pa sodišče sicer ne navede, na katero konkretno zakonsko določilo se je pri odločitvi oprlo.

8. Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da se ji je tožena stranka zavezala plačati odškodnino v skladu s podpisano poravnavo. Ker ji tožena stranka odškodnine ni plačala, kljub temu da je prejela podpisano poravnavo in je rok za plačilo že potekel, vtožuje tudi obresti. Tožena stranka pa v odgovoru na tožbo in tekom postopka zatrjuje, da so med pravdnima strankama res potekala pogajanja v zvezi s poravnavo gmotne in negmotne škode, ki je nastala tožniku v posledici škodnega dogodka. Tožena stranka je tožeči stranki poslala v podpis poravnalno ponudbo, tožeča stranka pa je toženi stranki po telefonu sporočila, da se z višino ponujene odškodnine ne strinja in da do podpisa poravnave ne bo prišlo. Naslovnik je torej ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo svojemu prejšnjemu ponudniku. Za svoje trditve je ponudila tudi dokaze. Predložila je izpis elektronske pošte o korespondenci med toženo in tožečo stranko, vloženo tožbo, odgovor na tožbo ter umik tožbe in predlagala zaslišanje delavk tožene stranke M. D. K. in N. S..

9. V nadaljevanju je tožeča stranka trdila, da tožena stranka glede sprejema oziroma zavrnitve ponudbe ni kontaktirala s tožnikovim pooblaščencem, odvetnikom B. V., ampak z odvetnico M. V., ki ni bila pooblaščena za kakršnokoli poravnalno pogajanje. Edino pooblastilno razmerje je obstajalo med tožnikom in odvetnikom B. V.. Na te navedbe je tožena stranka odgovorila in navedla, da je odvetnica M. V. že prej sodelovala in poslovala na sedežu odvetnika B. V. in je ne glede na pooblastilna razmerja tudi v drugih odškodninskih zadevah s toženo stranko vsa pogajanja v zvezi z višino odškodnine vedno vodila ona. Ona je toženo stranko vedno telefonsko pozivala k povišanju odškodnine v vseh zadevah, za katere je bil dejansko pooblaščen odvetnik B. V.. Kot dokaz je tožena predlagala zaslišanje referentke.

10. Sodišče je v dokaznem postopku pogledalo v listinsko dokumentacijo v spisu ter zaslišalo tožnika, vse preostale dokaze je zavrnilo kot nepotrebne (glej 5. točko izpodbijane sodbe). Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je štelo, da je edini pooblaščenec tožnika tako pri toženi stranki kot v obravnavanem sporu odvetnik B. V..

11. Kadar sodišče odloča o nasprotujočih si trditvah nasprotnih strank in obe stranki predlagata dokaze, sodišče ne more odločiti na podlagi večje verjetnosti navedb. Na tak način onemogoči stranki, ki v postopku ne uspe, da bi s predlaganjem dokazov dokazovala pravno odločilna dejstva. In ravno to je v konkretnem primeru prvostopenjsko sodišče tudi storilo. Tožena stranka je želela s predlaganimi dokazi dokazati, kakšno vlogo je imela odvetnica M. V. pri zastopanju tožnika oziroma oškodovanca v konkretnem odškodninskem primeru pri sprejemanju ponudbe. Zato je ponudila dokaze. Sodišče je dokaze tožene stranke zavrnilo kot neutemeljene. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (2), saj je kršilo načelo kontradiktornosti.

12. Pritožbi je bilo potrebno zato ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, v katerem naj prvostopenjsko sodišče omogoči toženi stranki dokazovanje svojih trditev in ugotovi, kakšne učinke je imela ponudba tožene stranke tožeči. Ali je bila ponudba sprejeta (28. člen OZ) ali je bila zavrnjena in dana druga ponudba (29. člen OZ). Pritožba tudi pravilno opozarja na zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ponudbo preklicala, tako stališče pa je sodišče sprejelo še predno je izvedlo predlagane dokaze s strani tožene stranke, ki je podala drugačne trditve in jih skušala dokazati.

13. Pritožbeno sodišče je po pooblastilu, ki ga ima v 354. členu ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in jo vrnilo v novo postopanje prvostopenjskemu sodišču, ki naj odpravi navedene pomanjkljivosti in pri tem sledi gornjim navodilom.

(1) Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji, v nadaljevanju OZ

(2) Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP