Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba in sklep U 731/2007

ECLI:SI:UPRS:2007:U.731.2007 Upravni oddelek

posebni ugotovitveni postopek začasna odredba brezplačna pravna pomoč dolžnost obveščanja
Upravno sodišče
30. april 2007
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

S tem, ko se tožnica ni držala obveznosti obveščanja tožene stranke po 2. in 3. odstavku 41. člena ZBPP, je treba šteti, da se je odpovedala posebnemu ugotovitvenemu postopku v upravnem postopku. Po določilu 2. odstavka 34. člena ZBPP se namreč ZUP uporablja subsidiarno, ZBPP pa je specifičen glede ugotovitvenega postopka po VII. poglavju ZBPP v tem smislu, da določa obveznost obveščanja pristojnega organa s strani stranke, ki je dobila brezplačno pravno pomoč. Tožnica bi lahko, če bi izpolnila svojo zakonsko obveznost iz določila 2. in 3. odstavka 41. člena ZBPP, ugovore, ki jih navaja v tožbi v upravnem sporu, uveljavljala v upravnem postopku. Tožnica z ničemer konkretno ne opredeljuje težko popravljive škode, ampak bi sodišče na obstoj škode kvečjemu lahko le sklepalo na podlagi priloženih listin v upravnem sporu, kar pa za izdajo začasne odredbe ni dovolj natančno opredeljena škoda. Ker sodišče lahko izda začasno odredbo samo do izdaje pravnomočne odločbe, sodišče pa je o tožbi zoper izpodbijano odločbo odločilo v prvi točki izreka, niso izkazani pogoji iz 2. odstavka 32. člena ZUS-1.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne. 3. Tožnico se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp ... je tožena stranka ugotovila, da je tožnici prenehala pravica do brezplačne pravne pomoči po odločbi Okrožnega sodišča v A., opr. št. Bpp ... z dne 3. 7. 2003 (prva točka izreka). V drugi točki izreka je tožena stranka ugotovila, da je tožnica brezplačno pravno pomoč po odločbi Okrožnega sodišča v A., opr. št. Bpp ... z dne 3. 7. 2003 prejela neupravičeno. V tretji točki izreka je tožena stranka ugotovila, da stroški neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči obsegajo stroške pravnega svetovanja in zastopanja odvetnice A.A. v skupnem v znesku 3.148,00 EUR. V četrti točki izreka je tožena stranka odločila, da mora tožnica neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 3.148,00 EUR, v roku 15 dni plačati na račun Okrožnega sodišča v A., št. računa ..., sklic (referenca) ..., pod izvršbo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka pravi, da je bilo upravičenki na njeno vlogo z dne 7. 5. 2003 z odločbo Okrožnega sodišča v A., opr. št. Bpp ... z dne 3. 7. 2003 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodišči na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku, ki je tekel pred naslovnim sodiščem pod opr. št. ... oziroma teče kot gospodarski spor pod opr. št. ..., od 7. 5. 2003 dalje. Tožena stranka pravi, da iz spisa naslovnega sodišča, opr. št. ..., izhaja, da je upravičenka upnica stečajnega dolžnika družbe A.A.A. d.o.o, A.. V postopku je bila izvedena razdelitev stečajne mase v skladu s sklepom tega sodišča, opr. št. ... z dne 30. 3. 2005, stečajni upraviteljici pa je bilo naročeno, da upnikom izplača njihove terjatve v določenem deležu. Iz dopisa stečajne upraviteljice z dne 23. 8. 2006 izhaja, da je dne 17. 8. 2006 na račun odvetnice A.A. po nalogu B.B. izvršila plačila po glavni delitvi, in sicer skupno 22.092,85 EUR (3.570.853,91 SIT, 66.651,24 SIT, 1.271.569,46 SIT in 385.256,21 SIT) ter o nakazilih obvestila tudi B.B. in ji posredovala plačilne liste. Da so bila plačila nakazana na račun odvetnice A.A., izhaja tudi iz izpisa prometa stečajnega dolžnika. Upravičenka je sicer že 24. 10. 2005 pooblastila odvetnico A.A., da se sredstva, ki jih bo dobila iz sodne poravnave, opr. št. ... z dne 4. 10. 2005, zoper istega dolžnika, nakažejo na račun odvetnice (priloge C36 do C39 spisa St ...), ker sama nima odprtega računa. Postopek pred naslovnim sodiščem pod opr. št. ... še teče, saj je zadeva v določenem obsegu vrnjena sodišču v ponovno odločanje. Denarna sredstva, ki jih je upravičenka prejela po glavni delitvi v stečajnem postopku, krepko presegajo višino 20 minimalnih plač. Minimalna plača je v kritičnem času znašala 511,60 EUR (122.600,00 SIT, Uradni list RS, št. 70/2004). To pa je dejstvo, ki vpliva na upravičenost do brezplačne pravne pomoči, saj se v skladu z 19. členom ZBPP brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač. To dejstvo je bila upravičenka na podlagi člena 41. člena ZBPP dolžna v 8 dneh, šteto najmanj od dne 17. 8. 2006, ko je bilo plačilo izvršeno, sporočiti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč naslovnega sodišča. V zamudi je tako od dne 26. 8. 2006. Tožena stranka se sklicuje na določilo 43. člena ZBPP.

Z drugo izpodbijano odločbo št. ... pa je tožena stranka v prvi točki izreka ugotovila, da je tožnica brezplačno pravno pomoč po odločbi Okrožnega sodišča v A. opr. št. ... z dne 12. 9. 2006 prejela neupravičeno. V drugi točki izreka je tožena stranka ugotovila, da stroški neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči obsegajo stroške pravnega svetovanja in zastopanja odvetnice A.A. in sodne takse v skupnem v znesku 2.676,07 EUR. V tretji točki izreka je tožena stranka odločila, da mora tožnica neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 2.676,07 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 8. 2006 do plačila,v roku 15 dni plačati na račun Okrožnega sodišča v A., št. računa ..., sklic (referenca) ..., pod izvršbo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka pravi, da je tožnica podala vlogo z dne 3. 8. 2006 in da ji je bila izdana odločba Okrožnega sodišča v A., opr. št. Bpp ... z dne 12. 9. 2006, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo revizije zoper sodbo Višjega sodišča v B., opr. št. ... z dne 23. 3. 2006, in oprostitve plačila sodnih taks od 3. 8. 2006 dalje. Tožena stranka pravi, da iz spisa naslovnega sodišča opr. št. ... izhaja, da je upravičenka upnica stečajnega dolžnika družbe A.A.A., d.o.o., A., stečajna upraviteljica dolžnika pa je C.C.. V postopku je bila izvedena razdelitev stečajne mase v skladu s sklepom tega sodišča, opr. št. St ... z dne 30. 3. 2005, stečajni upraviteljici pa je bilo naročeno, da upnikom izplača njihove terjatve v določenem deležu. Iz dopisa stečajne upraviteljice z dne 23. 8. 2006 izhaja, da je dne 17. 8. 2006 na račun odvetnice A.A. po nalogu B.B. izvršila plačila po glavni delitvi, in sicer 3.570.853,91 SIT, 66.651,24 SIT, 1.271.569,46 SIT in 385.256,21 SIT, ter o nakazilih obvestila tudi B.B. po telefonu in ji posredovala plačilne liste. Da so bila plačila nakazana na račun odvetnice A.A., izhaja tudi iz izpisa prometa stečajnega dolžnika. Upravičenka je sicer že 24. 10. 2005 pooblastila odvetnico A.A., da se sredstva, ki jih bo dobila iz sodne poravnave, opr. št. ... z dne 4. 10. 2005, zoper istega dolžnika, nakažejo na račun odvetnice (priloge C36 do C39 spisa ...), ker sama nima odprtega računa. Da je prejela denarna sredstva po glavni delitvi v stečajnem postopku, torej dejstvo, ki vpliva na upravičenost do brezplačne pravne pomoči, je bila upravičenka dolžna v 8 dneh, šteto najmanj od dne 17. 8. 2006, ko je bilo plačilo izvršeno, sporočiti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč naslovnega sodišča, pa tega ni storila. Zato se v skladu s 1. odstavkom 43. člena ZBPP v zvezi z določilom 41. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč, ki jo je upravičenka prejela na podlagi svoje vloge z dne 3. 8. 2006 po odločbi naslovnega organa, opr. št. Bpp ... z dne 12. 9. 2006, šteje za neupravičeno in jo je upravičenka dolžna vrniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude.

V tožbi tožnica pravi, da je res prejela izplačilo iz stečajne mase v navedenih zneskih po odločbi, vendar pa tožena stranka v svojih navedbah ne upošteva, da se izplačila nanašajo na neizplačane plače od leta 1999 do 2003. Odločba ne upošteva niti 17. člena ZBPP, ki pri enkratnih dohodkih določa upoštevanje teh le v sorazmernem deležu (1/6). Hkrati z napačno ugotovitvijo dejanskega stanja tožeča stranka odločbi izpodbija tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava, saj je tožeča stranka doslej prejela iz naslova izplačil stečajnega dolžnika v skupnem doslej le 27 % plač za obdobje od 1999 do 2003 in je bilo plačanih le 27 % prispevkov, zato se ji prizna tudi delovna doba le v višini 27 %. Podrejeno, če bi sodišče štelo, da se izplačana sredstva iz stečajne mase na račun neizplačanih plač lahko štejejo za povečanje premoženja tožeče stranke, slednja opozarja, da je odločba tožene stranke nezakonita v delu, ko zahteva vrnitev tistega dela izplačanih stroškov Bpp, ki se nanaša na opravljene storitve A.A. pred datumom nakazila zneska iz stečajne mase, saj so bile vse opravljene pred tem. Tožena stranka je namreč naložila tožeči stranki vračilo vseh izplačanih stroškov, ne glede na to, da je pred prejemom sredstev iz stečajne mase bila nesporno upravičena do brezplačne pravne pomoči. Do datuma vložitve revizije zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, ki je bila enkratno dejanje, tožeča stranka ni bila obveščena o kakršnemkoli nameravanem izplačilu zaostalih plač stečajnega dolžnika, saj od leta 2004 dalje tožnica ni bila v stečajni pisarni zaradi grde odslovitve, ker ni pristala na poravnavo. Izjava, da tožnica nima svojega bančnega računa, ki jo je priložilo sodišče in dokazovalo, da je prejela denar preko odvetnice A.A. je točna. Iz naslova nakazil 18,4 % izplačanih plač od leta 1999 do 2003 v letu 2006 na TRR odvetnice, bo zaradi nizkega plačila akontacije dohodnine pri izplačilih morala tožnica doplačati še okrog 3.000 EUR dohodnine, ker stečajni izplačevalec ni dolžan obračunati predpisanih % akontacije. Nadalje tožnica opisuje svojo finančno situacijo in pravi, da si je denar za preživetje morala sposojati pri prijateljih, saj ni imela možnosti bančnega posojila, ko so ji zaradi prenehanja prilivov ukinili limit in odvzeli bančno kartico. Tako je preživela težavno obdobje le s pomočjo privatnih kreditov, v katerih je za jamstvo postavila terjatev stečajnega dolžnika iz naslova neizplačanih plač. Takoj po prejemu izplačanih plač na TRR odvetnice A.A. v letu 2006 je morala tožnica vrniti kredit D.D. iz C v višini 5.000.000,00 SIT, plačilu obresti pa se je D.D. odpovedala. Po vračilu kredita in izplačilu predsedniku sodišča si bo še za plačilo dohodnine tožnica morala denar ponovno izposoditi, saj je zaradi zdravstvenih težav zaposlena za skrajšan delovni čas z minimalnimi prihodki. V zvezi s predlogom za začasno odredbo tožnica naslovnemu sodišču predlaga, da odloži izvršitev izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne odločbe v tem postopku, ker bi tožnici z izvršbo bila povzročena težko popravljiva škoda. Ker so tožničini dohodki zelo nizki (zaradi slabega zdravstvenega stanja zaposlena za skrajšan delovni čas) in tudi nima premoženja, bi izvršba še dodatno ogrozila sposobnost preživljanja. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo opravi in zahteva povrnitev pravdnih stroškov. Na podlagi priloženih listin prosi, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks, ima zelo nizke dohodke in je brez premoženja Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Med strankama ni sporno, da je tožnica dne 17. 8. 2006 prejela znesek v višini 22.092,85 EUR, kot je to ugotovila tožena stranka v izpodbijani odločbi. Tožeča stranka v tožbi sicer pravi, da je prejela 27% plač za obdobje od 1999 do 2003, vendar delež, ki ga je tožnica dobila od celotnega zneska neizplačanih plač v navedenem obdobju, za obravnavani spor ni bistven, ampak je bistveno, da je tožnica dne 17. 8. 2006 prejela znesek v višini 22.092,85 EUR. Tožnica tudi ne prereka dejstva, da prejeti znesek v višini 22.092,85 EUR presega 20 minimalnih plač, kar je tožena stranka tudi ugotovila v izpodbijani odločbi. Ker med stranka ta dejstva niso sporna, in je zaradi tega bila nesporna tudi obveznost tožnice, po kateri bi morala pristojni organ za brezplačno pravno pomoč obvestiti o prejetem znesku, ker to zahtevata določili 2. in 3. odstavka 41. člena ZBPP (Uradni list RS, št. 96/2004), v predmetni zadevi ni podana bistvena kršitev določb postopka v smislu 3. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 v zvezi z določilom 2. in 3. točke 2. odstavka 237. člena ZUP). Kajti s tem, ko se tožnica ni držala obveznosti obveščanja tožene stranke po 2. in 3. odstavku 41. člena ZBPP, pri čemer zgoraj navedena dejstva med strankama niso sporna, je treba šteti, da se je tožnica odpovedala posebnemu ugotovitvenemu postopku v upravnem postopku. Po določilu 2. odstavka 34. člena ZBPP se namreč ZUP uporablja subsidiarno, ZBPP pa je specifičen glede ugotovitvenega postopka po VII. poglavju ZBPP v tem smislu, da določa obveznost obveščanja pristojnega organa s strani stranke, ki je dobila brezplačno pravno pomoč. Zato je treba določbe o udeležbi stranke v postopku po ZUP uporabiti ob upoštevanju specifičnosti določil 2. in 3. odstavka 41. člena ZBPP. Tožeča stranka bi namreč lahko, če bi izpolnila svojo zakonsko obveznost iz določila 2. in 3. odstavka 41. člena ZBPP, ugovore, ki jih navaja v tožbi v upravnem sporu, uveljavljala v upravnem postopku. V tožbi tudi z ničemer ne pojasnjuje, zakaj iz objektivnih razlogov tožene stranke ni uspela pravočasno obvestiti o relevantnih spremembah v njenem premoženju. S tega vidika torej izpodbijana odločba ni nezakonita in ni podana bistvena kršitev določb postopka.

Sodišče pa je v presoji izpodbijane odločbe upoštevalo tudi materialno-pravne ugovore tožnice. Ugovor tožnice, da tožena stranka ni upoštevala dejstva, da prejeti znesek pomeni neizplačane plače za obdobje od leta 1999 do 2003, je pavšalen, poleg tega pa iz ZBPP ne izhaja, da prejetega premoženje iz naslova tožničine terjatve zaradi neizplačanih osebnih dohodkov tožena stranka ne bi smela upoštevati v izpodbijani odločbi. Tudi sklicevanje na določilo 17. člena ZBPP je pavšalno oziroma je očitno, da prejeti znesek ni mogoče šteti kot priložnostni dohodek za enkratno opravljeno delo v obdobju 6 mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Tudi zadnji tožbeni ugovor, da je tožnica izpolnjevala pogoje za brezplačno pravno pomoč preden je dobila nakazan omenjeni znesek, je z vidika materialnih določb ZBPP neutemeljen. Upravičenec mora namreč pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta pomoč odobrena (1. odstavek 41. člena ZBPP). Dolžnost obveščati pristojni organ, zaradi uporabe določb po VII. In X. Poglavju ZBPP, ima stranka ves čas od odobritve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov (2. odstavek 41. člena ZBPP) in tudi še v 1 letu po pravnomočnosti odločbe, s katero je bil postopek, za katerega je bila odobrena pomoč, končan (2. odstavek 49. člena ZBPP). To pomeni, če se finančno stanje stranke spremeni tekom postopka, za katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, in če se spremeni tudi še v obdobju enega leta po pravnomočno končanem postopku, je stranka na podlagi izdane odločbe dolžna povrniti znesek prejete pomoči, ob upoštevanju razmerja med spremenjenim premoženjskim stanjem in prejeto brezplačno pravno pomočjo. Ker drugih ugovorov tožnica ni uveljavljala v upravnem sporu, je sodišče na tej podlagi zavrnilo tožbo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1). Zavrnitev tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek, ki ga sicer tožnica niti ni opredelila v smislu 5. odstavka 34. člena ZBPP, sodišče pa jo je v tretji točki izreka s sklepom oprostilo plačila sodnih taks, ki so del predvidenih stroškov po 5. odstavku 34. člena ZBPP.

Obrazložitev k drugi točki izreka: Po določilu 2. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 v zvezi z določilom 2. odstavka 105. člena ZUS-1) sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda in pri tem odločanju mora sodišče v skladu z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Tožeča stranka mora ob uveljavljanju zahteve za izdajo začasne odredbe z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da bi mu z izvršitvijo akta nastala težko popravljiva škoda, z zadostno stopnjo prepričljivosti pa mora tudi opredeliti škodo. V predmetni zadevi je škoda opredeljena izključno v finančni vrednosti; tožnica je namreč po izpodbijanih odločbah zavezana plačati znesek v višini 5824,87 EUR. Vendar pa tožnica z ničemer konkretno ne opredeljuje težko popravljive škode, ampak bi sodišče na obstoj škode kvečjemu lahko le sklepalo na podlagi priloženih listin v upravnem sporu, kar pa za izdajo začasne odredbe ni dovolj natančno opredeljena škoda. Poleg tega tožnica tudi ne zanika, da bi prejela 22.092,85 EUR iz delitve sredstev v stečajnem postopku in ker sodišče lahko izda začasno odredbo samo do izdaje pravnomočne odločbe, sodišče pa je o tožbi zoper izpodbijano odločbo odločilo v prvi točki izreka, niso izkazani pogoji iz 2. odstavka 32. člena ZUS-1. Sodišče je zato zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo kot neutemeljeno.

Obrazložitev k tretji točki izreka: V tretji točki izreka je sodišče s sklepom ugodilo prošnji tožnice za oprostitev plačila sodnih taks. Upoštevajoč tožničine navedbe v tožbi, da je zaradi zdravstvenih razlogov zaposlena za skrajšani delovni čas in da ima minimalne prihodke ter upoštevajoč listine, ki jih je tožnica predložila v upravnem sporu, je sodišče ocenilo, da bi tožnici plačilo taks občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja (1. odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 14/91 in nadaljnje spremembe in dopolnitve.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia