Jedro

Če zazidalni načrt ne dopušča takšne gradnje, kot je priglašena, se z odločbo priglasitev del zavrne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov proti odločbi tožene stranke z dne 1.2.2002. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote Brežice. z dne 21.5.2001, s katero je bil zavrnjen njun zahtevek za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, za postavitev pomožnega objekta - garažnega boksa na zemljišču s parc. št.... k.o... Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbo 2. odstavka 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) in navedla, da je prvostopni organ ugotovil, da zemljišče predvidenega posega leži na območju, kjer velja Odlok o zazidalnem načrtu Dobova - Sever (Uradni list SRS, št. 14/79 in 17/80). V Pravilniku o izvajanju zazidalnega načrta Dobova - Sever, ki je sestavni del zazidalnega načrta Dobova - Sever, je v 8. členu določeno, da je v zazidalnem območju prepovedano postavljati dvoriščne objekte. V 11. členu citiranega pravilnika je določeno, da so garaže v enodružinskih hišah v sklopu objekta, večstanovanjski objekti pa imajo skupne garaže (tripleks). Pogoji za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del v obravnavanem primeru zato niso izpolnjeni.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.

Tožnika v pritožbi navajata, da je njun priimek nepravilno zapisan. Sodišče bi moralo opraviti ogled na kraju samem in primerjati dejanske posege v prostor z načrtovanimi ureditvami. Prava rešitev je sprememba zazidalnega načrta, ki je neživljenjski. Pobudo sta že posredovala občini. Upala sta, da bo upravno sodišče poseglo v nezdrave družbene razmere v občini. Upravni organi niso upoštevali zakonskih rokov za izdajo odločb. Pričakujeta pravično sodbo.

Odgovori na pritožbo niso vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje pravilno navaja, da tožnika ne izpodbijata odločilne dejanske ugotovitve obeh organov, da zemljišče, ki je predmet posega, leži v območju, kjer se gradnja ureja z zazidalnim načrtom Dobova - Sever, ki je bil sprejet z Odlokom o zazidalnem načrtu za Dobovo - Sever, niti ne tega, da navedeni prostorski izvedbeni akt še velja. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje, da sta oba upravna organa pravilno ugotovila, da postavitev garažnega boksa, kot sta ga nameravala izvesti tožnika, ni dopustna. Parcela št.... k.o..., ki je predmet posega, leži v območju, ki ga ureja navedeni prostorski izvedbeni načrt, po tem načrtu pa ni dopustna gradnja nikakršnih dvoriščnih objektov, med katere šteje tudi garažni boks, ki ga nameravata postaviti tožnika. Utemeljeno se tožena stranka sklicuje na določbi 8. in 11. člena Pravilnika o izvajanju zazidalnega načrta Dobova - Sever, ki je sestavni del zazidalnega načrta, kjer je postavljanje dvoriščnih objektov izrecno prepovedano, garaže pri enodružinskih stanovanjskih hišah pa morajo biti v sklopu objekta. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je bila tudi po presoji pritožbenega sodišča v upravnem postopku pravilno uporabljena določba 62. člena ZUN, ki je podlaga za izdajo odločbe o dovolitvi priglasitve del. Po tej določbi se sme odločba o priglasitvi del izdati samo, če so izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. odstavka tega člena, med katerimi je tudi pogoj, da nameravana dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom. Pomeni, da se lahko gradi samo tak objekt, ki je dopusten in v skladu s pogoji iz prostorskega izvedbenega akta. Ker po zazidalnem načrtu gradnja pomožnih objektov na gradbenih parcelah ni dopustna, je bilo tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zavrnjen zahtevek tožnikov za izdajo dovoljenja za postavitev garažnega boksa.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. V pritožbi tožnika ne navajata ničesar, kar bi kazalo na to, da je bilo dejansko stanje nepopolno ali nepravilno ugotovljeno in na takšno stanje nepravilno uporabljeno materialno pravo. Očitna pisna pomota v zapisu njunega priimka ne more biti podlaga za nezakonitost odločbe, pač pa se lahko taka napaka vsak čas popravi s popravnim sklepom.

Glede na navedeno in ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (73. člen ZUS).