Jedro

Organ ni sledil tožnikovemu predlogu in ni zahteval dopolnitve mnenja PZK, čeprav je tožnik predložil dodaten (nov) izvid v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem in nadaljnjim zdravljenju, ki bi terjal dodatno mnenje PZK, saj je bilo prvotno mnenje posplošeno in ni upoštevalo dejanskih okoliščin, na katere je v svoji vlogi in odgovoru opozarjal tožnik.

Ker je organ svojo odločitev oprl (tudi) na podatke, s katerimi ni seznanil tožnika in mu v zvezi z njimi torej ni dal možnosti izjasnitve, tožnik pravilno opozarja na kršitev pravice do izjave v upravnem postopku.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni št. 720-1144/2021/111 s 27. 1. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za prekinitev prestajanja kazni zapora. V obrazložitvi navaja, da iz mnenja Posebne zdravniške komisije (PZK) izhaja, da prekinitev prestajanja zaporne kazni ni potrebna, saj je obsojencem v ZPKZ Dob zagotovljena kakovostna zdravstvena oskrba, vključno z zdravstveno nego, kot jo tožnik potrebuje - aplikacijo očesnih kapljic in mazil ter vlažne komore za oko in pomoč pri osebni higieni. V zvezi z izjasnitvijo tožnikovega odvetnika navaja, da ni predložil dokazil, ki bi izkazovala bistveno drugačno zdravstveno stanje. V nadaljevanju navaja, da je preveril, ali zoper tožnika obstajajo varnostni zadržki ter zaključuje, da je na podlagi vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj po prostem preudarku svojo odločitev oprl na obstoj varnostnega zadržka, mnenje PZK ter preučil dodatno dokazilo o naknadnem pregledu z 22. 12. 2021, ki zgolj povzema že ugotovljeno zdravstveno stanje – diagnozo skupaj s predvidenimi terapijami.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da se je na prestajanju kazni okužil z virusom herpes zoster, ki je na njem pustil izredno hude zdravstvene posledice. Med drugim je prišlo do omrtvelosti desnega obraznega živca (_pareza nervus facialis_ desno), zaradi česar se mu je desna stran obraza povsem povesila. Posledično se njegovo desno oko ne zapre v celoti. Navedeno bi bilo mogoče odpraviti z ustrezno terapijo, ki se lahko izvaja le s strani usposobljenega in ustrezno opremljenega terapevta, kar bi mu pomagalo, da bi se stanje obraznega živca bistveno izboljšalo in bi posledično vplivalo tudi na njegove ostale zdravstvene težave. Izpostavlja, da se njegovo zdravstveno stanje slabša, kar potrjujejo izvidi, na katere se sklicuje. Tako je prepričan, da je organ zmotno ugotovil dejansko stanje v zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem in poudarja, da se pri odločanju ni opredelil do njegovih bistvenih pripomb na mnenje PZK. Trdi, da mu zdravljenje znotraj ZPKZ Dob ni zagotovljeno na način, kot to želi prikazati PZK. Navaja tudi, da je bila v upravnem postopku kršena pravica do zaslišanja stranke, saj ga organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil z dejstvi in ugotovitvami, pomembnimi za izdajo odločbe, temveč se je oprl na neresnično dejansko stanje, ne da bi to pred tem preveril pri tožniku. V postopku do izdaje izpodbijane odločbe mu je bilo namreč vročeno le mnenje PZK, do katerega se je lahko opredelil. Stališča centra za socialno delo in njegove bivše partnerke pa mu niso bila predstavljena. Meni, da je organ presegel pooblastila, ki jih ima po zakonu in da je prosti preudarek uporabil na način, ki ne ustreza njegovemu namenu. Izpodbijana odločba pa je po njegovem prepričanju neobrazložena in nejasna v delu, zakaj naj bi dejstvo, da je v ZPKZ Dob prišel iz ZPKZ Maribor, predstavljalo tveganje za njegovo vrnitev v zavod ob koncu prekinitve prestajanja kazni. Zgolj dejstvo, da je bil že večkrat obsojen, ne pomeni, da obstaja kakršnokoli varnostno tveganje ali varnostni pridržek. Šlo je za kazniva dejanja med leti 2014 in 2019, kar pomeni, da pred nastopom kazni zapora kaznivih dejanj ni več izvrševal. Navedbe glede prestanega manjšega deleža zaporne kazni prav tako ne morejo vplivati na varnostno oceno. Varnostni pridržek pa ne sme imeti prednosti pred zagotavljanjem ustrezne zdravstvene oskrbe. Sodišču tako predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe, ki jih prereka in se sklicuje na pritožbeno odločbo.

**Odločanje po sodnici posameznici**

5. Sodišče je na seji 7. 7. 2022 sprejelo sklep I U 399/2022-11, da v zadevi na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)1 odloča sodnica posameznica, saj je prvenstveno sporna pravilnost izvedenega postopka za izdajo izpodbijane odločbe in s tem povezana ugotovitev dejanskega stanja, ki po presoji sodišča ni zapleteno. Relevantne določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) pa so predmet uveljavljene sodne prakse.

6. Na izrecno vprašanje na naroku za glavno obravnavo 23. 8. 2022 tožnikov pooblaščenec ni imel pripomb v zvezi s sestavo sodišča, toženka pa se naroka kljub pravilnemu vabljenju ni udeležila.

**Datum odločitve sodišča**

7. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Sodbo je izdalo po poteku roka za podajo morebitnih pripomb na prepis zvočnega posnetka zapisnika glavne obravnave.2

8. Prepis zvočnega posnetka je bil sicer pomotoma posredovan tudi toženki, vendar se ta naroka ni udeležila, zato tudi ni upravičena do podaje pripomb na prepis zvočnega posnetka zapisnika.

**Dokazni sklep**

9. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo vse listine v upravnem spisu ter listine, ki jih je v upravnem sporu predložil tožnik in so datirane do datuma izdaje drugostopenjske odločbe (28. 2. 2022) ter zaslišalo tožnika.

10. Ostale listinske dokaze, ki jih je v upravnem sporu predložil tožnik in so datirani po dnevu izdaje drugostopenjske odločbe, je sodišče zavrnilo na podlagi prvega odstavka 28. in 52. člena ZUS-1, po katerem lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta; nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

11. Skladno z 2. členom ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov. Ker to presojo lahko opravi le ob upoštevanju dejanskega in pravnega stanja v času izdaje izpodbijanega akta, v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati dejstev in dokazov, ki so nastali po izdaji tega akta. Tako tudi izrecno določa citirani 52. člen ZUS-1. **K I. točki izreka**

12. Tožba je utemeljena.

13. Med strankama je sporna zavrnitev tožnikove prošnje za prekinitev prestajanja kazni zapora. Tožnik oporeka zaključku organov obeh stopenj in zatrjuje, da so bile v postopku zagrešene bistvene kršitve določb postopka, nepravilno uporabljene določbe ZIKS-1 in dejansko stanje nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno.

14. Po določbi 1. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1 lahko direktor zavoda na prošnjo obsojenca, ali z njegovo privolitvijo na prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika, kadar za to ne obstajajo varnostni zadržki, prekine prestajanje kazni zapora, če obsojencu zavod zaradi njegove hude bolezni, poškodbe ali potrebnega zdravljenja, ki ni bolnišnično zdravljenje, ne more zagotoviti potrebne zdravstvene oskrbe.

15. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik prošnjo za prestajanje kazni zapora vložil 24. 11. 2021, ker se je na prestajanju kazni okužil z virusom herpes zoster, okužba pa je na njem pustila izredno hude zdravstvene posledice (omrtvelost desnega obraznega živca - _pareza nervus facialis_ desno). Navedel je še, da mu zavod zaradi njegove hude bolezni oziroma potrebnega zdravljenja, ki ni bolnišnično, ne more zagotoviti potrebne zdravstvene oskrbe ter priložil zdravstveno dokumentacijo (obvestilo zdravniku z 8. 11. 2021, ki ga je izdal Infekcijski oddelek Splošne bolnišnice Novo mesto, zdravniško potrdilo dr. T. T. z 11. 11. 2021 in zdravniško potrdilo o razlogih za prekinitev izvrševanja kazni zapora s 15. 11. 2021, ki ga je izdala dr. U. U.).

16. Prvostopenjski organ je v postopku glede utemeljenosti tožnikove prošnje pridobil mnenje PZK, iz katerega izhaja, da prekinitev prestajanja zaporne kazni ni potrebna. Po vedenju PZK je namreč obsojencem v ZPKZ Dob zagotovljena kakovostna zdravstvena oskrba, vključno z zdravstveno nego, kot jo tožnik potrebuje (aplikacija očesnih kapljic in mazil ter vlažne komore za oko in pomoč pri osebni higieni), pri čemer mu lahko pomaga v zavodu prisotno zdravstveno osebje, izven delovnega časa pa tudi možne negovalne intervencije s strani pogodbenega zunanjega izvajalca. Po mnenje PZK so možnosti zdravstvene nege v ZPKZ Dob celo boljše kot v domačem okolju. V primeru nenadnega poslabšanja stanja pa je možna ustrezna in hitra aktivacija urgentne zdravniške službe Zdravstvenega doma Trebnje.

17. Tožnik je navedeno mnenje PZK prejel v izjasnitev. V odgovoru je navedel, da se s stališčem ne strinja, opisuje svoje zdravstveno stanje, izpostavlja, da mu je vaje za krepitev obrazne muskulature predpisal že nevrolog v izvidu z 18. 10. 2021, vendar mu niso bile zagotovljene, zaradi česar se mu zdravstveno stanje slabša. Zahteval je dopolnitev mnenja PZK, ki naj upošteva pravilno dejansko stanje in izpostavil, da se navedeno mnenje nanaša na idealne razmere, ki v praksi ne obstajajo. Odgovoru je priložil izvid o naknadnem pregledu z 22. 12. 2021 na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, iz katerega izhaja, da je bil napoten zaradi glavobola in vztrajanja omrtvelosti desnega obraznega živca ter mnenje, da se svetujejo vaje za obrazne mišice ter da je potrebna tudi vsa lokalna terapija, ki je bila navedena v odpustnici iz Splošne bolnišnice Novo mesto, da tožnik čaka še EMG preiskavo ter na pregled pri oftalmologu, svetovan pa je tudi MR glave s kontrastom ter da po prejemu izvidov sledi dokončno mnenje.

18. Sodišče ugotavlja, da organ ni sledil tožnikovemu predlogu in ni zahteval dopolnitve mnenja PZK, čeprav je tožnik predložil dodaten (nov) izvid v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem in nadaljnjim zdravljenju, ki bi, tudi po presoji sodišča, terjal dodatno mnenje PZK, saj je bilo prvotno mnenje PZK, kot je izpostavil tudi tožnik v svojem odgovoru, posplošeno in ni upoštevalo dejanskih okoliščin, na katere je v svoji vlogi in odgovoru opozarjal tožnik. Tako je tožbeni ugovor nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemeljen.

19. Dalje sodišče ugotavlja, da je organ kot nosilni razlog za sprejem izpodbijane odločitve, poleg mnenja PZK, navedel tudi ugotovitev v zvezi z obstojem varnostnih zadržkov pri tožniku. S tem v zvezi se v odločbi sklicuje na dejstvo, da je tožnik 1. 1. 2022 prestal 13,8 % kazni, da ima po podatkih Okrajnega sodišča v Novem mestu z 11. 9. 2021 sedem odprtih kazenskih postopkov v Republiki Sloveniji in še pet čakajočih kazni zapora, da mora na podlagi svojih kaznivih dejanj vrniti številnim oškodovancem premoženjskopravne zahtevke v skupni višini 115.634,31 EUR, skliceval pa se je tudi na dopis centra za socialno delo, da tožnik bivšo partnerko nadleguje preko telefona oziroma ji celo grozi.

20. Ker je organ svojo odločitev oprl (tudi) na podatke, s katerimi ni seznanil tožnika in mu v zvezi z njimi torej ni dal možnosti izjasnitve, tožnik pravilno opozarja na kršitev pravice do izjave v upravnem postopku. Kot izhaja iz upravnega spisa in kot zatrjuje tožnik, mu je bilo v postopku do izdaje izpodbijane odločbe vročeno le mnenje PZK, do katerega se je lahko opredelil, ne pa tudi dopis centra za socialno delo in ostale bistvene okoliščine, ki so, kot rečeno, vplivale na odločitev organa. Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

21. Tako je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral dati tožniku možnost izjave v zvezi z vprašanjem obstoja varnostnih zadržkov in se do nje argumentirano opredeliti, ter pridobiti dodatno mnenje PZK, ki naj upošteva tožnikovo zdravstveno stanje in vse zdravniške izvide ter tožnikove izpovedbe, podane na naroku za glavno obravnavo 23. 8. 2022 in po potrebi izvede morebitne druge dokaze. Po tako izvedenem dokaznem postopku mora organ v zadevi ponovno odločiti, svojo odločitev argumentirano obrazložiti in odgovoriti na vse pravno relevantne navedbe tožnika.

22. Pri tem sodišče dodaja, da mora organ pri odločanju o prošnji za prekinitev prestajanja kazni zapora v primeru, da se ugotovi varnostni zadržek za prekinitev prestajanja kazni, opraviti tehtanje med varnostnim zadržkom in zdravstvenim stanjem obsojenca.

**K II. točki izreka**

23. Odločitev o ugoditvi tožnikovemu stroškovnemu zahtevku temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik o povrnitvi stroškov).

24. Zadeva je bila rešena po opravljeni glavni obravnavi, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, zato se mu v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 385,00 EUR, povečani za 22 % DDV, saj je tožnikov pooblaščenec zavezanec za ta davek.

25. Toženka je priznane stroške tožniku dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve sodbe. V skladu s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika od poteka roka za prostovoljno plačilo teh stroškov tečejo zamudne obresti.

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.