Jedro

Sodišče mora pri določanju preživnine upoštevati potrebe upravičenca ter možnosti zavezanca. Zato mora pridobiti uradne podatke o višini otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica (preživninska upravičenka) ter ugotoviti, kakšne so premoženjske zmožnosti tožničinega očeta (preživninskega zavezanca). Ni dovolj, da sodišče prve stopnje premoženjske razmere zavezanca oceni. Pri odločanju o preživnini mora sodišče upoštevati pravnomočno prisojeno preživnino, o kateri ne sme ponovno odločati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna prispevati k preživljanju hčerke K. N. od 19.5.1997 do 31.3.1999 po 35.640,00 SIT mesečne preživnine do vsakega 5. dne v mesecu vnaprej; od 1.4.1999 dalje pa po 40.000,00 SIT mesečne preživnine. Glede na delno spolnitev je sodišče prve stopnje odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki za obdobje od 19.5.1997 do 31.12.1997 plačati 5.582,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka od zneska 17.000,00 SIT od 19.5.1997 do 31.1.1998; za obdobje od 1.1.1998 do 1.10.1998 plačati 8.248,00 SIT razlike do polne mesečne preživnine; za obdobje od 1.10.1998 do 31.3.1999 plačati 10.640,00 SIT razlike do polne mesečne preživnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka od tega zneska od 1.1.1998 do plačila ter od 1.4.1999 dalje 15.000,00 SIT razlike do polne mesečne preživnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka od zneska 4.360,00 SIT od 1.4.1999 dalje do plačila, vse v 15 dneh. Višji tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Toženki pa je še naložilo, da je dolžna plačati tožnici njene stroške pravdnega postopka v znesku 61.200,00 SIT v 15 dneh; medtem ko vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega in ponovljenega postopka.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99; v nadaljevanju ZPP). Pritožnica navaja, da je sodišče prve stopnje štelo, da tožnica prejema otroški dodatek v višini 6.000,00 SIT, čeprav se je v obdobju več kot enega leta vsaj enkrat zvišal, česar pa sodišče v dokaznem postopku ni ugotavljalo. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno ugotovilo premoženjsko in finančno stanje obeh preživninskih zavezancev, saj sploh ni ugotavljalo premoženjskih razmer tožničinega očeta. Brez kakršnegakoli dokaza je sodišče prve stopnje sprejelo oceno, da je tožničin oče menjal službo in da njegov mesečni dohodek ob upoštevanju inflacijskih gibanj znaša približno 70.000,00 SIT. V tem delu je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo nepopolno. Pri določitvi preživnine so premalo upoštevani izdatki, ki jih ima toženka zaradi izselitve iz stanovanja na B-jevi. Toženka poudarja, da je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe nerazumljiv in nasprotuje razlogom sodbe. Toženka je v skladu z izrekom dolžna plačati polno preživnino za obdobje od 19.5.1997, čeprav je del že bil plačan; ni jasno, kako je sodišče obračunavalo delne izpolnitve obveznosti; poleg tega pa je sodišče prve stopnje neutemeljeno odločalo o že pravnomočno prisojeni preživnini v znesku 25.000,00 SIT. Toženka se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških postopka vsebovano v 3. točki izreka izpodbijane sodbe. Zaradi navedenega toženka predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek nad 25.000,00 SIT zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V skladu z določbo prvega odstavka 344. člena ZPP je bila pritožba vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Navaja, da je nesporno, da tožničin oče krije 85% njenih potreb, zato so njegovi dohodki za odločitev o preživnini popolnoma irelevantni.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo.

V skladu z določbo 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS 14/89; v nadaljevanju ZZZDR) se preživnina določi po potrebi upravičenca ter možnostih zavezanca.

Kot že v sodbi in sklepu opr. št. II Cp 1590/98 z dne 25.11.1998 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem postopku realno in dovolj natančno ocenilo potrebe tožnice. Utemeljeno pa pritožnica graja dejstvo, da sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni pridobilo uradnih podatkov o višini otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica. Sodišče prve stopnje se je glede višine otroškega dodatka oprlo na izjavo priče M. N., tožničinega očeta, ki je na obravnavi dne 14.5.1998 pojasnil, da otroški dodatek znaša 6.000,00 SIT. Glede na dejstvo, da se višina otroškega dodatka spreminja, bi bilo za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebno opraviti ustrezne poizvedbe.

Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo dejanskega stanja v zvezi s finančnimi zmožnostmi tožničinega očeta. Že v sodbi in sklepu opr.

št. II Cp 1590/98 z dne 25.11.1998 je pritožbeno sodišče naložilo sodišču prve stopnje naj razčisti finančno premoženjske zmožnosti tožničinega očeta. Pri tem je poudarilo, da je potrebno upoštevati tako redne kot izredne dohodke staršev, splošno premoženjsko stanje, pa tudi potencialne možnosti za pridobivanje realnih dohodkov.

Sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku dejanskega stanja v tej smeri ni razčiščevalo. Ugotovljeno je le, da je tožničin oče zamenjal službo. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo kdaj je do tega prišlo, niti ni od novega delodajalca pridobilo podatkov o plači tožničinega očeta. Nesprejemljivo pa je, da je sodišče prve stopnje le ocenilo kakšno plačo prejema le-ta. Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je dejansko stanje v zvezi s finančno premoženjskimi zmožnostmi tožničinega očeta ostalo nerazčiščeno tako za čas pred zamenjavo službe, v še večji meri pa za čas po zamenjavi službe, glede katerega sodišče s podatki o plači sploh ne razpolaga.

Tožnica v pritožbi tudi utemeljeno opozarja na dejstvo, da je sodišče prve stopnje v 1. točki izpodbijane sodbe določilo mesečno preživnino v višini 35.640,00 SIT od 19.5.1997 do 31. 3. 1999 ter po 40.000,00 SIT mesečno od 1.4.1999 dalje. Pri tem je sodišče prve stopnje ponovno odločilo o znesku preživnine v višini 25.000,00 SIT, ki je pravnomočno določena s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III P 256/97-36 z dne 18.6.1998 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1590/98 z dne 25.11.1998. Tako je sodišče prve stopnje v tem delu storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku sicer ugotovilo koliko in kdaj je toženka na račun preživnine tožnici že nakazala. Vendar pa višje sodišče ugotavlja, da iz izpodbijane sodbe ni razvidno na kakšen način je sodišče prve stopnje izračunalo kolikšen del toženka še dolguje za obdobje od 19.5.1997 do 1.10.1998. Izrek je v tem delu nejasen, tako glede dolžne preživnine za preteklo obdobje, kot glede zakonitih zamudnih obresti. Poleg tega pa je v drugem odstavku 1. točke izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje toženki naložilo v plačilo razliko do polne mesečne preživnine, česar pa v prvem odstavku 1. točke očitno ni upoštevalo in je razsodilo, da je toženka tudi za to obdobje dolžna plačati preživnino v polnem znesku. Tako je o delu preživnine za obdobje od 19.5.1997 dalje ponovno odločilo dvakrat. Sodišče prve stopnje je torej dejansko stanje ugotovilo nepopolno, zmotno je uporabilo materialno pravo in napravilo bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku najprej ugotoviti kakšna je višina otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica ter kakšne so bile finančno premoženjske razmere tožnika do zamenjave službe in kakšne po tem. Nato bo moralo ob upoštevanju določbe 129. člena ZZZDR ponovno odločiti o višini preživnine. Pri tem bo moralo upoštevati s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III P 256/97-36 z dne 18.6.1998 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1590/98 z dne 25.11.1998 pravnomočno prisojeno preživnino v znesku 25.000,00 SIT, o kateri ne sme ponovno odločati. Prav tako pa bo moralo natančno in materialnopravno pravilno preračunati kolikšen znesek preživnine toženka tožnici še dolguje za pretekla obdobja, pravilno obračunati (delna) poplačila preživnine za nazaj in toženki za ta obdobja naložiti v plačilo le znesek, ki ga še dolguje.

Zaradi razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje je bilo potrebno razveljaviti tudi stroškovni izrek, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa pridržati za končno odločbo (tretji odstavek 165. čl. ZPP).