Jedro

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje o nesklepčnosti 1. točke tožbenega zahtevka, s katero je tožnik zahteval, da se ugotovi, da predstavlja kupnina za nepremičnino parc. št. 1698, k.o. ... darilo tožnika tožencu (kot kupcu nepremičnine) in se prekliče. Kajti preklic darila zaradi hude nehvaležnosti (po paragrafu 948 Občega državljanskega zakonika, v nadaljevanju: ODZ) je enostranska izjava volje naslovljena na obdarjenca, pri čemer je darilo preklicano že s sprejemom izjave o preklicu, zato se preklic darila ne uveljavlja po sodni poti (z oblikovalnim zahtevkom); posledično preklic darila zaradi hude nehvaležnosti nima za posledico oblikovalnega zahtevka, temveč le kondikcijski zahtevek za vrnitev darovane stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik) vtoževala, da se ugotovi, da predstavlja kupnina po kupoprodajni pogodbi z dne 8. 1. 1986, sklenjeni med A. A., B. B., C. C. in Č. Č. kot prodajalkami in toženo stranko (v nadaljevanju: toženec) kot kupcem darilo tožnika tožencu in se prekliče, da je toženec dolžan tožniku vrniti darilo nepremičnino ID znak parcela ... 1698, da je toženec za navedeno nepremičnino dolžan tožniku izstaviti zemljiškoknjižno listino za vknjižbo tožnikove lastninske pravice v zemljiško knjigo in da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka (točka I izreka). Nadalje je odločilo, da je tožnik dolžan tožencu v 15 dneh od prejema pisnega odpravka sodbe povrniti stroške v višini 1.757,01 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila (točka II izreka).

2. Zoper citirano sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico za toženca.

Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, saj iz navedb tožnika, podanih v tožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah, izhaja pravna posledica, ki jo tožnik uveljavlja. Tožnik je namreč pojasnil, da je toženec v kupoprodajni pogodbi nastopal kot pogodbena stranka zato, da se je tožnik izognil sklepanju dveh pravnih poslov, in sicer najprej kupoprodajne pogodbe in nato še darilne pogodbe, saj je bila predmetna nepremičnina parc. št. 1698, k.o. .... ves čas namenjena kot darilo tožencu. Iz teh navedb pa jasno izhaja vtoževana pravna posledica. V tej zvezi pritožba še navaja, da je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek neutemeljeno zavrnilo tudi zato, ker ni izvajalo dokaznega postopka. V nadaljevanju pritožba izpostavlja še, da je za odločitev v zadevi bistveno, da tožnik v 1. točki tožbenega petita ni postavil samostojnega ugotovitvenega zahtevka, zato je potrebo slednjega presojati tudi iz vidika nadaljnjega dajatvenega zahtevka iz 2. in 3. točke tožbenega petita. Tožnik je namreč izkazal pravni interes za ugotovitveno tožbo, saj si lahko le na tak način zagotovi pravnomočno odločitev o obstoju zatrjevanega pravnega razmerja med njim in tožencem. Nazadnje pritožba še navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnika na naroku za glavno obravnavo opozoriti na nesklepčnost tožbenega zahtevka, saj toženčevi ugovori v tej smeri niso bili jasni in argumentirani, zato je sodišče opustilo dolžno materialnoprocesno vodstvo. Z opisanimi ravnanji je tako sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršilo tožnikove pravice iz 23. člena in 33. člena Ustave RS ter 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju: EKČP).

3. Toženec se v odgovoru na pritožb zavzema za zavrnitev le–te kot neutemeljene in predlaga potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, pri tem pa ponavlja svoja stališča, ki jih je zastopal že v postopku na prvi stopnji, in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZPP v drugem odstavku 350. člena določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih ali s pritožbo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te sodbe.

6. Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbe. Tožba je nesklepčna, če iz zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).1 Če tožnik trditvenega bremena ne zmore, je treba tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrniti, dokazov pa ni potrebno izvajati.2 Pregled zadeve pokaže, da je tožnik s tožbo zahteval najprej ugotovitev, da predstavlja kupnina po prodajni pogodbi z dne 8. 1. 1986, sklenjeni med prodajalkami in tožencem kot kupcem, darilo tožnika tožencu in se prekliče3 (1. točka tožbenega zahtevka), nato pa z 2. in 3. točko tožbenega zahtevka zahteval vrnitev kupljene nepremičnine parc. št. 1698, k.o. .... in izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na navedeni nepremičnini. V 2. točki tožbenega zahtevka je zapisal, da darila ne predstavlja kupnina (kot izhaja iz 1. točke tožbenega zahtevka), temveč nepremičnina, za katero je toženec (kot kupec) plačal kupnino in postal njen lastnik. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je lahko posledica preklica darila nastanek kondikcijskega zahtevka za vrnitev darovane stvari,4 zaradi česar bi bila tožba sklepčna le, če bi tožnik vtoževal vrnitev kupnine, saj zatrjuje, da je tožencu podaril kupnino. Ker tožnik s tožbo ni zahteval vrnitve kupnine (darila), temveč izstavitev zemljiškoknjižne listine za nepremičnino, za katero je toženec plačal sporno kupnino in postal njen lastnik, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na tožnikov dajatveni zahtevek (2. in 3. točka tožbenega zahtevka), saj iz zatrjevanih dejstev ne izhaja vtoževana materialnopravna posledica.

7. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje o nesklepčnosti 1. točke tožbenega zahtevka, s katero je tožnik zahteval, da se ugotovi, da predstavlja kupnina za nepremičnino parc. št.1698, k.o. ... darilo tožnika tožencu (kot kupcu nepremičnine) in se prekliče. Kajti preklic darila zaradi hude nehvaležnosti (po paragrafu 948 Občega državljanskega zakonika, v nadaljevanju: ODZ) je enostranska izjava volje naslovljena na obdarjenca, pri čemer je darilo preklicano že s sprejemom izjave o preklicu, zato se preklic darila ne uveljavlja po sodni poti (z oblikovalnim zahtevkom); posledično preklic darila zaradi hude nehvaležnosti nima za posledico oblikovalnega zahtevka, temveč le kondikcijski zahtevek za vrnitev darovane stvari.5 Tožnikov oblikovalni zahtevek na preklic darila je torej nesklepčen. Tudi tožbeni zahtevek na ugotovitev, da predstavlja kupnina za nepremičnino ID znak parcela ... 1698 darilo tožnika tožencu, je bil utemeljeno zavrnjen. Vse tri točke tožbenega zahtevka so namreč v medsebojni zvezi, zato morebitna ugoditev 1. točki tožbenega zahtevka ne bi mogla vplivati na ugoditev dajatvenemu delu tožbenega zahtevka (v 2. in 3. točki). Če je dajatveni tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi nesklepčnosti (kot v predmetni zadevi), s tem odpade pogoj prejudicialnosti (vmesnega) ugotovitvenega zahtevka, zato ni pravnega interesa za odločanje o slednjem. Kajti ugoditev vmesnemu ugotovitvenemu zahtevku ne more vplivati na ugoditev dajatvenemu zahtevku.6 V takih primerih razlogi ekonomičnosti govorijo za zavrnitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka7. 8. V tej zvezi sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je tožnika na nesklepčnost tožbenega zahtevka jasno in argumentirano večkrat opozoril že toženec, zato posebno materialnoprocesno vodstvo sodišča prve stopnje v tej zvezi ni bilo potrebno8. 9. Nazadnje sodišče druge stopnje v okviru pritožbene graje pojasnjuje še, da je zavrnitve toženega zahtevka zaradi nesklepčnosti tožbe posledica pravilne uporabe materialnega prava in ne rezultat dokaznega postopka, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo izvedbo dokazov, kot to podrobneje izhaja iz 3. točke obrazložitve izpodbijane sodbe.

10. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri tem pa se je opredelilo samo do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

12. Navedbe toženca v odgovoru na pritožbo niso z ničemer prispevale k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato je slednji dolžan sam kriti svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 VSRS sklep II Ips 332/2014 z dne 07.04.2016. 2 Tako tudi Jan Zobec in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 127; VSRS sklep II Ips 332/2014 z dne 07.04.2016. 3 Navajal je, da darilo preklicuje zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca (toženca). 4 Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča,RS, opr. št. II Ips 171/2014 z dne 5. 2. 2015. 5 Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča,RS, opr. št. II Ips 171/2014 z dne 5. 2. 2015. 6 Kot je pravilno razložilo sodišče prve stopnje, pravni interes za samostojno odločanje o ugotovitvenem tožbenem postopku tudi ni podan, če je možno vložiti dajatveno tožbo. 7 Tako dr. Aleš Galič in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 154. Pa tudi sicer na morebitne kršitve glede procesne predpostavke pravnega interesa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (prav tam, str. 155). 8 Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 35/2012 z dne 15. 4. 2014.