Jedro

Zaradi spora o predmetu delitve je potrebno postopek prekiniti, saj nepravdno sodišče ne sme samo reševati predhodnega vprašanja, ampak mora udeležence napotiti na pravdo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom prekinilo postopek v tej nepravdni zadevi ter predlagajočo stranko napotilo, da v roku enega meseca od pravnomočnosti sklepa vloži tožbo zoper nasprotnega udeleženca, da dokaže obseg skupnega premoženja in svoj idealni delež na tem premoženju. Hkrati je odločilo, da se bo postopek nadaljeval po pravnomočni rešitvi pravde, če pa predlagajoča stranka tožbe ne bo vložila, se bo postopek nadaljeval ne glede na njene zahteve.

2. Predlagateljica v pritožbi proti temu sklepu očita sodišču napačno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da sta stranki postopka v notarskem zapisu opr. št. Sv 393/2009 z dne 21. 4. 2009 že dosegli sporazum o obsegu skupnega premoženja. Premoženje, ki je zajeto v notarskem zapisu, pa je tisto premoženje, ki ga kot skupno premoženje v svojem predlogu navaja predlagateljica. Glede obsega skupnega premoženja med strankami postopka ni spora, nasprotni udeleženec ni ugovarjal višini deleža, zato se lahko iz tega sporazuma zaključi, da so deleži zakoncev enaki. Kadar je med strankami enkrat že dosežen sporazum o skupnem premoženju, kasneje v pravdi načeloma ni več mogoče uveljavljati, da še neko drugo premoženje spada v skupno premoženje in je naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja možno samo v primeru uspešnega izpodbijanja sporazuma o obsegu skupnega premoženja, kot izhaja iz sodne prakse. Nasprotni udeleženec notarskega sporazuma ni izpodbil, njegova enostranska pisna odpoved pa je brez pravnega učinka. Predlagateljica zato meni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče nadaljevati nepravdni postopek zaradi delitve skupnega premoženja in je odločitev o napotitvi predlagateljice na pravdo pravno zmotna.

3. Nasprotni udeleženec je vložil odgovor na pritožbo. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišče prve stopnje, ki je v celoti zakonit in pravilen. Priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 118. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP (v zvezi s 130. členom ZNP) sodišče odloči v postopku za delitev skupnega premoženja, če med udeleženci ni sporazuma o delitvi in če med njimi ni spora o predmetu in o velikosti njihovih deležev. V primeru spora o predmetu delitve oziroma o velikosti deležev sodišče napoti na pravdo po določbah 9. in 10. člena ZNP tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja (tretji odstavek 118. člena ZNP).

6. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je med strankama spor o obsegu skupnega premoženja, ki v naravi predstavlja zaščiteno kmetijo z vsemi pripadajočimi objekti ter številne premičnine (kmetijske stroje in ostalo). Predlagateljica navaja, da je pri vseh nepremičninah kot lastnik oziroma kot solastnik vpisan zgolj nasprotni udeleženec. V pritožbi se sklicuje na sporazum o ureditvi medsebojnih razmerjih, ki sta ga udeleženca sklenila v obliki notarskega zapisa 21. 4. 2009. Iz vsebine navedenega sporazuma pa nikakor ne izhaja, kar trdi predlagateljica v pritožbi, da sta stranki z njim že dosegli takšen sporazum o obsegu skupnega premoženja, ki bi bil podlaga za delitev skupne lastnine. Iz sporazuma namreč izhaja le okviren dogovor, da v skupno premoženje udeležencev sodi tisto, kar sta v zakonski skupnosti skupaj ustvarila na posestvu v Tenetišah, ki je posebno premoženje nasprotnega udeleženca, izrecno pa sporazum vsebuje tudi ugotovitev, da pogodbenika nista vrednotila deleža skupnega premoženja v razmerju do posebnega premoženja moža. To vsekakor pomeni, da je zaradi spora o predmetu delitve potrebno postopek prekiniti, saj nepravdno sodišče ne sme samo reševati predhodnega vprašanja, ampak mora udeležence napotiti na pravdo.

7. Ker pritožba ni utemeljena, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je le-to zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

8. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Stroški za odgovor na pritožbo, v katerem je le ponovljeno stališče nasprotnega udeleženca glede sklenjenega sporazuma v obliki notarskega zapisa, niso potrebni stroški postopka.