Jedro

Zakon omogoča upniku uveljavitev izločitvene pravice do določene faze stečajnega postopka (prodaje premoženja) na način, da doseže izročitev predmeta, na katerem uveljavlja izločitveno pravico (v kasnejših fazah postopka pa mu omogoča, da pridobi pravico do izplačila denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo prijavi izločitvenih pravic upnikov A. A. in B. B. z dne 1. 3. 2023 (p. d. 10006, 10007).

2. Zoper navedeni sklep sta se upnika pritožila zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala sta spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Upravitelj je navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V stečajnem postopku mora upnik prijaviti izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Če tega ne stori pravočasno, izločitvena pravica ne preneha (prvi in četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Preneha šele v primeru, da je opravljena prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice (upnik lahko v takem primeru zahteva plačilo zneska, doseženega s prodajo premoženja, zmanjšanega za stroške v zvezi s prodajo; peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Pravočasna prijava izločitvene pravice je torej ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP).

6. Zakon omogoča upniku uveljavitev izločitvene pravice do določene faze stečajnega postopka (prodaje premoženja) na način, da doseže izročitev predmeta, na katerem uveljavlja izločitveno pravico (v kasnejših fazah postopka pa mu omogoča, da pridobi pravico do izplačila denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice). Sodna praksa tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP v zvezi z 299. členom ZFPPIPP glede pravočasnosti prijave izločitvene pravice, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, enotno in ustaljeno razlaga tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji1. 7. Pritožnika ne izpodbijata (tudi sicer pravilne) ugotovitve sodišča prve stopnje, da je pred prijavo izločitvene pravice sklep o prodaji že postal pravnomočen. Upoštevajoč navedene zakonske določbe in enotno stališče sodne prakse je zato zmotno pritožbeno stališče, da izločitvena pravica pritožnikov predstavlja oviro za prodajo nepremičnin, prav tako pa jasnih zakonskih določb ni mogoče razlagati na način, za kakršnega se v pritožbi zavzemata pritožnika.

8. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), saj je bilo na vse ostale pritožbene navedbe že odgovorjeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 168/2023 z dne 6. 7. 2023. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Sklepi VSL Cst 174/2013 z dne 3. 7. 2013, Cst 133/2015 z dne 4. 3. 2015, Cst 617/2016 z dne 4. 10. 2016, Cst 104/2018 z dne 13. 3. 2018, Cst 489/2020 z dne 18. 11. 2020, Cst 140/2022 z dne 15. 6. 2022, Cst 11/2023 z dne 24. 1. 2023, Cst 99/2023 z dne 12. 4. 2023.