Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
5. 6. 2003
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti A. A. A. iz Ž., ki ga zastopa predsednik B. B. B., na seji dne 5. junija 2003
sklenilo:
Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija dopis Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije št. Ctz-30/2003 z dne 5. 3. 2003 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1220/2000 z dne 17. 10. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. P 174/99 z dne 30. 5. 2000 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1220/2000 z dne 4. 12. 2002. V svoji vlogi izraža nezadovoljstvo nad delom sodišča prve in druge stopnje, katera naj bi mu kršila pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave), pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave) in pravico do povračila škode (26. člen Ustave). Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1220/2000 z dne 17. 10. 2001 ter posledično tudi sodno odločbo sodišča prve stopnje, ki pa ju ne prilaga. Predlaga tudi, naj odloči o pritožnikovi odškodninski tožbi št. P 174/99 zoper Občino Škofja Loka, mu prizna vso škodo z obrestmi vred ter mu povrne tožbene in druge stroške.
Pobudnik izpodbija prvi odstavek 16. člena in 17. člen Odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih Občine Škofja Loka ter Odredbo o določitvi območja umirjenega prometa v naselju Škofja Loka in posebnih pogojev. Navaja, da gre za predpisa, na katera so se opirale z ustavno pritožbo izpodbijane sodne odločbe.
Ustavnemu sodišču predlaga, naj odloči, da sta navedena splošna akta v nasprotju s 14., 15., 16., 32., 153. in s 154. členom Ustave.
Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.
Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper dopis Vrhovnega državnega tožilstva, s katerim ga je državno tožilstvo obvestilo, da ni podlage za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ter da je odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka pravilna in zakonita. Izpodbijani dopis ni posamičen akt po 50. členu ZUstS, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti. Ker Ustavno sodišče za presojo tega akta ni pristojno, je ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).
Po prvem odstavku 52. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Kljub temu, da pritožnik izpodbijanih sodnih odločb, navedenih v drugi točki izreka, ni priložil, ga Ustavno sodišče ni pozivalo, naj to stori, ker je že iz same vloge pritožnika in dopisa Vrhovnega državnega tožilstva z dne 5. 3. 2003 razvidno, da je ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1220/2000 z dne 17. 10. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. P 174/99 z dne 30. 5. 2000 in zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1220/2000 z dne 4. 12. 2002 vložena po izteku navedenega zakonskega roka, torej prepozno. Pobuda Vrhovnemu državnemu tožilstvu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti z dne 27. 1. 2003 namreč na tek roka za vložitev ustavne pritožbe ne vpliva.
Ker je ustavna pritožba zoper navedene sodne odločbe, vložena dne 25. 4. 2003, prepozna, jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka).
Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Predpis mora neposredno posegati v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
Ker pobudnik, ki je društvo, ni z ničimer izkazal, kako bi se njegov pravni položaj izboljšal, če bi Ustavno sodišče pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov iz 3. točke izreka tega sklepa ugodilo, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS, prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS, prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
Predsednica
dr. Dragica Wedam Lukić