Jedro

Zaradi obstoja dveh zapustničinih oporok se je pojavil problem veljavnosti prejšnje ali poznejše oporoke. Lastnoročna oporoka je veljavna, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je bila napravljena, je pa koristno, da je datum zapisan, ravno (tudi) za rešitev vprašanja, katera od več oporok je starejša. Med dediči je torej sporno dejstvo, ki se nanaša na čas sestave oporoke, zato je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek upravičeno prekinilo. Na pot pravde sodišče napoti stranko katere pravico šteje za manj verjetno. Po mnenju pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru, upoštevaje, da za svoje trditve dediči niso ponudili prav nobenih dokazov, šteti pravico dedinje in ostalih iz oporoke brez datuma, za manj verjetno oziroma je na njih dokazno breme, glede na to, da svoje pravice izvajajo iz te oporoke, da izkažejo datum njenega zapisa, saj je prav od ugotovitve tega datuma odvisen odgovor na vprašanje, katera od dveh oporok je pravno veljavna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se na pravdo napoti dediče A.A., B.B., C.C., D.D. in E.E., da zoper sodediča F.F. vložijo tožbo na ugotovitev, da zapustničina lastnoročna oporoka z dne 6. 2. 2001, ni pravno veljavna.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo in zapustničinega sina F.F. napotilo na pravdo, v kateri mora tožiti sodediče A.A., B.B., C.C., D.D. in E.E. na ugotovitev „da zapustničina oporoka, razglašena pri okrajnem sodišču dne 3. 8. 2015, ni pravno veljavna“; odločilo, da mora tožbo vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, sicer bo sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo in ga zaključilo na podlagi podatkov s katerimi razpolaga.

2. Zoper sklep je na pot pravde napoteni dedič, zapustničin sin F.F., vložil pravočasno pritožbo, zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da na pravdo napoti sodedinjo, zapustničino hči A.A. Navaja, da je na oporoki z dne 6. 2. 2001 (s katero ga je zapustnica določila za dediča) napisan datum in je verjetnost, da je neveljavna, gotovo manjša kot pri drugi oporoki, brez datuma, razglašeni 3. 8. 2015. Manj verjetno je, da je bila oporoka brez datuma, v korist A.A., podpisana s strani oporočiteljice po 6. 2. 2001, saj na njej sploh ni datuma. Na pravdo bi zato moralo sodišče napotiti A.A. Ta ima edina pravni interes dokazovati, da je bila ta oporoka napisana po 6. 2. 2001 in da je v posledici oporoka z dne 6. 2. 2001 neveljavna.

3. Dedič, zapustničin sin C.C. je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po zapustnici obstajata dve lastnoročni oporoki, ena z dne 6. 2. 2001, s katero je za dediča vsega svojega premoženja določila sina F.F. in ena brez datuma, s katero je za dedinjo vsega svojega premoženja določila svojo hčerko A.A. in ji naložila, da vsakemu od zapustničinih sinov izplača določen denarni znesek. Dediči, razen F.F., trdijo, da je bila oporoka brez datuma zapisana junija 2014, in je torej zapustnica, ob upoštevanju določbe 101. člena Zakona o dedovanju (ZD) s to oporoko preklicala oporoko z dne 6. 2. 2001 (ki je v posledici neveljavna). Dedič F.F. pa nasprotno trdi, da je bila oporoka brez datuma zapisana pred 6. 2. 2001 tako, da je bila s to oporoko preklicana, v posledici česar oporoka brez datuma ni pravno veljavna.

6. Zaradi obstoja dveh zapustničinih oporok se je pojavil problem veljavnosti prejšnje ali poznejše oporoke (101. člen ZD). Lastnoročna oporoka je veljavna, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je bila napravljena (drugi odstavek 63. člena ZD), je pa koristno, da je datum zapisan, ravno (tudi) za rešitev vprašanja, katera od večih oporok je starejša. Med dediči je torej sporno dejstvo, ki se nanaša na čas sestave oporoke (prvi odstavek 210. člena ZD), zato je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek upravičeno prekinilo. Za dokazovanje svojih trditev o času sestave oporoke brez datuma, dediči niso pravočasno ponudili nobenih dokazov (1). Svojo odločitev, da na pot pravde napoti F.F. je sodišče prve stopnje oprlo le na dejstvo, da pravno neveljavnost oporoke brez datuma uveljavlja le ta dedič, vsi ostali pa uveljavljajo neveljavnost oporoke z dne 6. 2. 2001 (s tem, ko trdijo, da je bila oporoka brez datuma zapisana junija 2014).

7. Na pot pravde sodišče napoti stranko katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Po mnenju pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru, upoštevaje, da za svoje trditve dediči niso ponudili prav nobenih dokazov, šteti pravico dedinje A.A. in ostalih iz oporoke brez datuma, za manj verjetno oziroma je na njih dokazno breme, glede na to, da svoje pravice izvajajo iz te oporoke, da izkažejo datum njenega zapisa, saj je prav od ugotovitve tega datuma odvisen odgovor na vprašanje, katera od dveh oporok je pravno veljavna.

8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

Op. št. (1): Dedič C.C. je šele k odgovoru na pritožbo priložil listinski dokaz – izjavi „prič“ podpisanih na lastnoročni oporoki brez datuma.