Jedro

V skladu s 3. točko 1. odstavka 86. člena ZZK oziroma 82. členom ZZK mora predlagatelj predlogu za vknjižbo priložiti predpisane listine.

To je v konkretnem primeru v skladu s 3. odstavkom 76. člena ZGJS pisna izjava predlagatelja o pridobitvi lastninske pravice na infrastrukturnih objektih, napravah in omrežjih iz 1. odstavka 76. člena ZGJS.

Za utemeljenost predloga za vknjižbo v zemljiško knjigo pa ne zadošča le predložitev predpisane listine, ampak mora iz vsebine listine izhajati utemeljenost zahtevka za vpis (4. točka 1. odstavka 86. člena ZZK).

Izjava z dne 23.4.2003 (priloga A 1) ne vsebuje pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice. V njej je predlagateljica navedla le, da so bila zemljišča in objekti, vpisani pri vl.št. 594 k.o. B.B., na podlagi 76. člena ZKJS, delitvene bilance med občinami R., B. in B., na podlagi odločbe Občinske skupščine z dne 4.9.1963, štev. 446-150/62-4/b dodeljeni v upravljanje in za izvajanje komunalne dejavnosti Komunalnemu podjetju B.B., Občina B. pa te nepremičnine uporablja za izvajanje komunalne dejavnosti za potrebe občanov Občine B..

Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da bi morala biti sestavni del izjave z dne 23.4.2003 navedba pravnega dejstva, na nastop katerega ZGJS veže pravno posledico - pridobitev stvarne (lastninske) pravice na infrastrukturnem objektu.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se predlog za vknjižbo lastninske pravice pri vl.št. 594 k.o. B.B. zavrne.

Vpis, s katerim je sodišče prve stopnje dovolilo vknjižbo, in zaznamba vložene pritožbe, se izbrišeta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljen zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke in potrdilo sklep o vknjižbi lastninske pravice pri vl.št. 594 k.o. B.B. z dne 29.4.2003 Dn.št. 1091/2003.

Proti sklepu se je brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožila nasprotna udeleženka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru nasprotne udeleženke ugodi in predlog za vknjižbo lastninske pravice pri vl.št. 594 k.o. B.B. zavrne. Navaja, da so bili objekti pri vl.št. 594 k.o. B.B. prvotno vpisani na Komunalno podjetje B., ki je bilo v letu 1977 izbrisano iz sodnega registra in pripojeno Komunalnemu gospodarstvu R., n.sub.o., katerega pravni naslednik je sedaj nasprotna udeleženka. Ni jasno, na kakšni podlagi je sedaj zemljiškoknjižno sodišče vpisalo povsem drug subjekt, to je Občino B.. Na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah (Ur.l. RS, št. 32/93, ZGJS) je bila v podjetju opravljena razdelitev premoženja.

Izločena je bila infrastruktura, ki je na podlagi citiranega zakona postala last takratne Občine R.. Objekti in naprave, ki služijo opravljanju javne gospodarske službe, pa so postali del osnovnega kapitala javnega podjetja. Premoženje takratnega podjetja se je torej delilo na infrastrukturo, ki je postala last Občine R. in premoženje, ki je v skladu s 4. členom Odloka o preoblikovanju javnega podjetja Komunala R. ostalo last podjetja. Sodišče si je napačno razlagalo določilo v sklepu o razdelitvi premoženja bivše Občine R., da nepremičnine postanejo last tiste občine, kjer ležijo, saj v konkretnem primeru ne gre za nepremičnine v lasti občine, ampak za nepremičnine v lasti javnega podjetja.

Pritožba je utemeljena.

Ker je zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odločilo še pred uveljavitvijo novega Zakona o zemljiški knjigi (250. člen Zakona o zemljiški knjigi, Ur.l. RS,št. 58/03), se je moralo pritožbeno sodišče pri odločanju opreti na Zakon o zemljiški knjigi, (Ur.l. RS, št. 33/95 in 50/02, ZZK).

Vpis v zemljiško knjigo sodišče dovoli, če so za to izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Zakonsko določene predpostavke za dovolitev vpisa so procesne (1. in 2. točka 1. odstavka 86. člena ZZK) in materialnopravne (3., 4. in 5. točka 1. odstavka 86. člena ZZK). V skladu s 3. točko 1. odstavka 86. člena ZZK oziroma 82. členom ZZK mora predlagatelj predlogu za vknjižbo priložiti predpisane listine. To je v konkretnem primeru v skladu s 3. odstavkom 76. člena ZGJS pisna izjava predlagatelja o pridobitvi lastninske pravice na infrastrukturnih objektih, napravah in omrežjih iz 1. odstavka 76. člena ZGJS. Predlagateljica je predlogu priložila izjavo v obliki zasebne listine z dne 23.4.2003 (priloga A1).

Za utemeljenost predloga za vknjižbo v zemljiško knjigo pe ne zadošča le predložitev predpisane listine, ampak mora iz vsebine listine izhajati utemeljenost zahtevka za vpis (4. točka 1. odstavka 86. člena ZZK). Vpis v zemljiško knjigo torej ni abstrakten, ampak mora listina izkazovati pravni naslov za pridobitev ali prenehanje pravice. Izjava z dne 23.4.2003 (priloga A 1) ne vsebuje pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice. V njej je predlagateljica navedla le, da so bila zemljišča in objekti, vpisani pri vl.št. 594 k.o. B.B., na podlagi 76. člena ZKJS, delitvene bilance med občinami R., B. in B., na podlagi odločbe Občinske skupščine z dne 4.9.1963, štev. 446-150/62-4/b dodeljeni v upravljanje in za izvajanje komunalne dejavnosti Komunalnemu podjetju B.B., Občina B. pa te nepremičnine uporablja za izvajanje komunalne dejavnosti za potrebe občanov Občine B.. Sodišče prve stopnje zmotno meni, da je pravni temelj pridobitve lastninske pravice na spornih nepremičninah zgolj

1. odstavek ZGJS. Prezrlo je namreč, da se je javno podjetje Komunala R., p.o. preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo oziroma uskladilo z Zakonom o gospodarskih družbah in ZGJS tako, da je celotni družbeni kapital postal lastnina občine. Komunalne objekte po

76. členu ZGJS (infrastrukturni objekti in naprave) je dal ustanovitelj v upravljanje javnemu podjetju, preostali del osnovnega kapitala, ugotovljenega na osnovi bilance za dosedanjo Komunalo R., p.o., pa se je registriral kot osnovni vložek v lasti ustanovitelja (1. odstavek 4. člena Odloka o oblikovanju javnega podjetja Komunala R., Ur.l. RS, št. 67/94). To pomeni, da je s samim zakonom (ZGJS) predlagateljica pridobila lastninsko pravico le na infrastrukturnih objektih, medtem ko je drugo premoženje v trenutku vložitve v javno podjetje v obliki stvarnega vložka postalo del premoženje javnega podjetja, hkrati pa se je pretrgala lastninska pripadnost predlagateljici. Prav tako ne more biti ustrezen pravni temelj delitvena bilanca med Občinami R., B. in B. (Ur.l. Gorenjske, št. 10/99), saj pravne naslednice prej enotne Občine R. niso mogle razpolagati s premoženjem, ki ni bilo last nobene od njih. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da bi morala biti sestavni del izjave z dne

23.4.2003 navedba pravnega dejstva, na nastop katerega ZGJS veže pravno posledico - pridobitev stvarne (lastninske) pravice na infrastrukturnem objektu. Ker ni izpolnjena materialnopravna predpostavka iz 4. točke 1. odstavka 86. člena ZZK, je pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in predlog za vpis lastninske pravice pri nepremičninah, vpisanih pri vl.št. 594 k.o. B.B., zavrnilo. Hkrati je odločilo o izbrisu zaznambe vložene pritožbe in o izbrisu vpisa, na katerega se je pritožba nanašala (3. točka 95. člena ZZK).