Jedro

Ogled ne pomeni zgolj ogleda v ožjem pomenu besede, temveč lahko obsega tudi razgovor, na katerem se je razpravljalo o strokovnih zadevah oziroma so se pridobivali podatki za izdelavo mnenja.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep:

-v I. točki izreka spremeni tako, da se mag. A. A., sodnemu izvedencu in sodnemu cenilcu za računalništvo in informatiko, ..., davčna številka ..., za opravljeno izvedensko delo prizna plačilo v višini 1.838,09 EUR, ki se poveča za 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 146,40 EUR in 0,53% prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki znaša 8,77 EUR, kar skupaj znaša 1.993,26 EUR;

-v III. točki izreka spremeni tako, da se skupni znesek v višini 1.993,26 EUR izplača iz predujma in nakaže na izvedenčev transakcijski račun št. ..., odprt pri banki ...

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu in sodnemu cenilcu za računalništvo in informatiko za opravljeno izvedensko delo priznalo plačilo v višini 1.093,69 EUR, ki ga je povečalo za 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 87,11 EUR in 0,53% prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki znaša 5,22 EUR, kar skupaj znaša 1.186,02 EUR (I. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da sodni izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV (II. točka izreka) in sklenilo, da se plačilo za opravljeno delo in prispevki v skupni višini 1.186,02 EUR izplačajo iz predujma in nakažejo na izvedenčev transakcijski račun št. ..., odprt pri banki ... (III. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep je pritožbo vložil izvedenec, pri čemer je iz same vsebine pritožbe razvidno, da sklep izpodbija v I. in III. točki izreka.

3.Stranki na pritožbo nista odgovorili.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Sodni izvedenec, ki opravi s sklepom sodišča določeno nalogo, ima pravico do nagrade za svoje delo in povrnitve stroškov v zvezi z delom na podlagi 249. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Pravilnik). Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega z izpodbijanim sklepom izvedencu priznalo nagrado za opravljeno delo in povrnitev stroškov.

6.Pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje izvedencu za Zoom sestanek, ki ga je opravil 8. 10. 2024 skladno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 30. 9. 2024,

priznati nagrado za ogled. Čeprav je izvedenec navedeno opravilo opredelil kot priprave na ogled, gre za opravilo, za katero mu je mogoče priznati nagrado po prvem odstavku 39. člena Pravilnika. Ogled namreč ne pomeni zgolj ogleda v ožjem pomenu besede, temveč lahko obsega tudi razgovor, na katerem se je razpravljalo o strokovnih zadevah oziroma so se pridobivali podatki za izdelavo mnenja.

Tega opravila izvedencu ni mogoče priznati kot študij dodatne dokumentacije, zato je nepomembno, da se je sestanek opravil preko Zoom-a (tudi sicer je takšno ravnanje skladno z načelom ekonomičnosti). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izvedencu priznalo še 102,00 EUR po prvem odstavku 39. člena Pravilnika, skladno s katerim pripada za preglede ali oglede sodnemu izvedencu za vsako začeto uro 51,00 EUR, vendar skupno največ 408,00 EUR.

7.Izvedenec se utemeljeno pritožuje tudi zoper zavrnitev povečanja nagrade po drugem odstavku 47. členu Pravilnika, saj je navedel, katero tujo literaturo je uporabil - SOLIDWORKS installation detections, How to detect installations of Solidworks and additional products, Version 1.1.0 - 2/22/2024, Written by Giuseppe Turtoro, Approved by Antonio D'Onofrio. Drugi odstavek 47. člena Pravilnika določa, da se za izdelavo pisnih izvidov in mnenj, pri katerih je potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku ali posebno specialistično strokovno znanje, sme plačilo za opravljeno delo sodnega izvedenca ustrezno povečati, a največ za 100 odstotkov. Iz pojasnil izvedenca izhaja, da prej navedeni priročnik govori o načinih in možnostih odkrivanja prevar pri uporabi avtorske programske opreme. Kot tak torej obravnava določeno strokovno vprašanje in je bil uporabljen v kontekstu strokovnega izobraževanja, namenjen pa je specifični strokovni skupini, zato ga je mogoče opredeliti kot strokovno literaturo v tujem jeziku. Pri tem je nepomembno, da gre za interni priročnik, saj Pravilnik ne ločuje med interno in javno strokovno literaturo. Izvedenec je zato zaradi uporabe strokovne literature v tujem jeziku upravičen do povečanja nagrade. Ker je omenjeni priročnik zaradi svoje vsebine predstavljal bistven del uporabljene strokovne literature, je pritožbeno sodišče izvedencu že na tej podlagi priznalo povečanje v priglašeni višini 60%, to je v višini 640,80 EUR. Posledično se ni ukvarjalo še z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami glede uporabe specialističnih znanj, ki prav tako predstavljajo poseben primer za povečanje plačila na podlagi drugega odstavka 47. člena Pravilnika.

8.Neutemeljena je pritožbena graja glede zavrnitve materialnih stroškov v znesku 3,90 EUR za 39 črno-belih kopij, ki jih je izvedenec natisnil sam. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se stroški za tiskanje in razmnoževanje pisnih izvidov obračunajo po veljavnih cenah poslovnih subjektov, ki te storitve opravljajo, če to ni mogoče, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške (drugi odstavek 49. člena Pravilnika). Skladno s tretjim odstavkom 49. člena Pravilnika bi moral izvedenec za povrnitev teh stroškov predložiti vsaj eno ponudbo poslovnega subjekta, ki te storitve opravlja in ni povezan z njim, oziroma predložiti druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev. Ker ni tako ravnal, je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna.

9.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati 51. člen Pravilnika o usklajevanju višine plačila in zaradi rasti cen življenjskih potrebščin povišati plačilo za 8,9%. Sodišče namreč odloča v mejah postavljenega zahtevka (stroškovnika), izvedenec pa v svojem stroškovniku, ki ga je predložil sodišču prve stopnje, ni priglasil povišanja zaradi inflacije. S pritožbenimi navedbami glede inflacije zato ne more dokazati nepravilnosti izpodbijanega sklepa. Tudi sicer je sodna praksa zavzela stališče, da iz 51. člena Pravilnika ne izhaja pooblastilo sodišču, da zgolj na podlagi podatkov o letni stopnji rasti cen življenjskih potrebščin samo prilagodi višino plačil za opravljena dela.

10.Nadalje ni mogoče slediti pritožbenim očitkom glede materialnih stroškov v višini 85,89 EUR in glede obveznosti plačila z njimi povezanih dajatev. Izvedenec je s predložitvijo stroškovnika zahteval, da sodišče odloča o njegovi pravici do plačila za opravljeno delo in povrnitve stroškov (tudi zneska 85,89 EUR). O tem je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom, pri čemer na obveznost plačila dajatev od materialnih stroškov ni moglo vplivati. Skladno s četrtim odstavkom 41. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) je namreč davčna osnova vsak posamezen dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je dolžan plačati delojemalec in za normirane stroške v višini 10% dohodka, prejemnik dohodka pa lahko uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve. Davčna osnova za odmero dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja so tudi povračila stroškov, pri čemer se v davčno osnovo vštevajo povračila stroškov v celotnem znesku in ne glede na to, ali so bila izplačana neposredno ponudniku storitev.

Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, skladno s 148. členom Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2) ter 20. členom prehodnih in končnih določb ZPIZ-2N (Uradni list RS, št. 133/23) je osnova za plačilo prispevkov plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, vključno s povračili stroškov v zvezi z opravljenim delom oziroma storitvijo, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, zmanjšano za normirane stroške v višini 10 % tega plačila. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je povračilo materialnih stroškov prištelo k znesku za opravljeno delo.

11.Ni odločilen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje o izvedenini odločilo 13 dni prepozno, saj to ne vpliva na pravilnost odmere izvedenine v izpodbijanem sklepu. Enako velja za pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje uporablja termin "nagrada", ki naj ne bi bil vsebinsko in terminološko pravilen. Tudi sicer je sodišče prve stopnje uporabilo termin iz prvega odstavka 249. člena ZPP, ki izrecno določa, da ima izvedenec pravico do nagrade za delo.

12.Glede na navedeno je bilo treba pritožbi delno ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti ter izvedencu priznati plačilo za opravljeno delo in stroške v skupnem znesku 1.816,73 EUR.

Posledično je bilo treba spremeniti priznano višino materialnih stroškov po petem odstavku 49. člena Pravilnika, ki jih je pritožbeno sodišče izvedencu priznalo v višini 21,36 EUR.

Skupaj gre izvedencu iz naslova plačil za opravljeno delo in povračil stroškov 1.838,09 EUR. Upoštevajoč navedeno je bilo treba spremeniti še višino zneskov za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za poškodbe pri delu, kot izhaja iz izreka.

13.Pritožbeno sodišče je tako izpodbijani sklep delno spremenilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člen ZPP). V delu, v katerem pritožbeni razlogi niso utemeljeni in pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu sklepa ni zaznalo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in preostali izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

Zveza: