Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru I 729/2019, ki teče zoper tretjo toženko, je bila prodana njena nepremičnina ID znak parcela ... Po poplačilu prednostnih terjatev iz 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je za poplačilo drugih terjatev, zavarovanih s hipoteko, ostal še znesek 67.102,80 EUR. Tožnik, ki ima hipoteko drugega reda (ID pravice 02), izpodbija pravico prve in druge toženke do poplačila iz hipoteke, vpisane na prvem mestu (ID pravice 01). Zaradi spornih dejstev, od katerih je odvisna njegova poplačilna pravica v izvršbi, ga je Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom z dne 25. 5. 2022 napotilo na pravdo (202. člen ZIZ). S tožbo v tej zadevi tako tožnik od sodišča zahteva, naj ugotovi, da je hipoteka ID pravice 01 prenehala najkasneje 11. 9. 2020, da prva in druga toženka nista imetnici navedene hipoteke, da nimata pravice do poplačila iz zneska 67.102,80 EUR, pridobljenega s prodajo nepremičnine tretje toženke, ter da denarna terjatev prve toženke do tretje toženke, priglašena v omenjenem izvršilnem postopku v skupni višini 913.707,14 EUR, ki je zavarovana s hipoteko 01, ne obstoji v višini 456.852,07 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo zoper tretjo toženko (I. točka izreka). Zavrnilo je zahtevke za ugotovitev, da je sporna hipoteka prenehala najkasneje 11. 9. 2020, da prva toženka ni imetnica navedene hipoteke, da ne obstaja pravica prve toženke do poplačila iz zneska 67.102,80 EUR, pridobljenega s prodajo nepremičnine tretje toženke, ter da denarna terjatev prve toženke do tretje toženke, priglašena v izvršilnem postopku v skupni višini 913.707,14 EUR, ki je zavarovana s sporno hipoteko, ne obstoji v višini 456.852,07 EUR (II. točka izreka). Ugotovilo je, da druga toženka ni imetnica sporne hipoteke (III. točka izreka) ter da ne obstaja pravica druge toženke do poplačila iz zneska 67.102,80 EUR, ki je bil pridobljen s prodajo nepremičnine tretje toženke v omenjenem izvršilnem postopku (IV. točka izreka). Odločilo je še, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom po pravnomočnosti te odločbe (V. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in odločbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavilo, v II. točki izreka pa spremenilo tako, da je ugotovilo, da prva toženka ni imetnica sporne hipoteke in da nima pravice do poplačila iz zneska 67.102,80 EUR, pridobljenega s prodajo nepremičnine tretje toženke v izvršilnem postopku. Sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem oziroma nespremenjenem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

4. Prva toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - Ali po določbi 1018. člena OZ na poroka, ki upniku poplača (glavno) terjatev, ki je zavarovana s fiduciarno odstopljeno terjatvijo, skupaj z glavno terjatvijo preide tudi fiduciarno odstopljena terjatev? - Ali je določba drugega stavka prvega odstavka 207. člena SPZ uporabljiva tudi za razmerje med glavnim dolžnikom (cedentom) in nadaljnjimi imetniki fiduciarno odstopljene terjatve, ki niso v pogodbenem razmerju z glavnim dolžnikom? - Ali se glede na okoliščine konkretnega primera plačilo zavarovane terjatve s strani solidarnega poroka šteje kot izpolnitev razveznega pogoja iz Sporazuma o zavarovanju terjatve in iz drugega stavka prvega odstavka 207. člena SPZ? - Ali ima solidarni porok, ki odgovarja le še za polovico zavarovane terjatve in zoper katerega upnik še vedno vodi izvršilni postopek za plačilo celotne zavarovane terjatve, pravni interes v smislu 275. člena OZ, da poravna celotno terjatev? - Ali se lahko upnik, ki od poroka, ki želi poravnati celotno terjatev, vendar odgovarja le še za polovico zavarovane terjatve in od katerega v izvršilnem postopku prisilno izterja celotno terjatev, sklicuje, da sprejema plačilo le polovice terjatve in preostanek vrne poroku nazaj, ali pa se prisilna izvršba šteje za sprejem izpolnitve s strani tretjega? - Ali na osebo s pravni interesom, v konkretnem primeru solidarnega poroka, ki odgovarja le še za polovico zavarovane terjatve, v primeru plačila celotne terjatve v skladu z 275. členom OZ na podlagi zakonite subrogacije poleg zavarovane terjatve preide tudi fiduciarno odstopljena terjatev, s katero je zavarovana glavna terjatev?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da prva toženka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).