6. 5. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Srečka Prijatelja, Sežana, na seji 6. maja 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o sodniški službi in Zakona o sodiščih se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Ustavnega sodišča št. Up-1725/19 z dne 10. 5. 2021 se zavrže.

3.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 29407/2010 z dne 10. 10. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. IV Kp 29407/2010 z dne 23. 2. 2017 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 29407/2010 z dne 25. 11. 2016 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.Pobudnik vlaga pobudo zoper Zakon o sodniški službi in Zakon o sodiščih. Zatrjuje, da naj bi bila v obeh predpisih protiustavna praznina.

A.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo, s katero je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po drugem odstavku 247. člena v zvezi s 26. členom Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju KZ) in kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril po drugem odstavku 248. člena v zvezi s 26. členom KZ, zoper sodbo Vrhovnega sodišča o zavrnitvi zahteve za varstvo zakonitosti njegovega zagovornika ter zoper sklep Ustavnega sodišča o nesprejemu njegove ustavne pritožbe. Pritožnik predlaga izjemno obravnavo sicer prepozne ustavne pritožbe, ker naj bi v njej uveljavljal dejstva, ki mu doslej niso bila poznana. Preko medijev naj bi namreč izvedel, da sodnik, ki je sodeloval pri odločanju o njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti, ne izpolnjuje pogojev za opravljanje sodniške službe v Republiki Sloveniji.

B.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) določa v drugem odstavku 24.b člena, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen.

B.V obravnavani zadevi pobudnik ni navedel številke Uradnega lista Republike Slovenije, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen. Zaradi te pomanjkljivosti njegova pobuda ne izpolnjuje pogojev za vsebinsko obravnavo.[1] Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da mora pobudnik jasno in konkretizirano navesti, kateri predpis oziroma del predpisa izpodbija, na način, kot ga določa zakon in ki izključuje dvome o obsegu in predmetu izpodbijanja. Predvidevanje, da bo Ustavno sodišče sámo ugotavljalo, kateri predpis je predmet izpodbijanja, tej zahtevi ne zadosti.[2] Ker torej pobuda ne izpolnjuje pogojev za vsebinsko obravnavo, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

B.Ustavna pritožba zoper sklep Ustavnega sodišča ni dopustna.[3] Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka).

B.V skladu s prvim odstavkom 52. člena ZUstS je ustavno pritožbo treba vložiti v roku 60 dni od vročitve izpodbijanega akta. V posebno utemeljenih primerih lahko Ustavno sodišče na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZUstS izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku roka iz prvega odstavka tega člena.

B.Pritožnik je ustavno pritožbo vložil po izteku roka iz prvega odstavka 52. člena ZUstS. Pogoj za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe kljub zamudi roka je, da je že iz ustavne pritožbe in priloženih listin mogoče zaključiti, da so bile pritožniku z izpodbijanim aktom hudo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

B.Po proučitvi izpodbijanih sodnih odločb, priloženih listin in pritožnikovih navedb Ustavno sodišče ocenjuje, da v obravnavani zadevi ne gre za posebno utemeljen primer iz tretjega odstavka 52. člena ZUstS. Okoliščina, da je Vrhovno sodišče v dveh odločitvah, sprejetih v letih 2017 in 2020, odločilo, da postulacijske sposobnosti nima oseba, ki je opravila pravosodni izpit v drugi socialistični republiki nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, ne izkazuje, da konkretni sodnik ne bi bil pravilno imenovan na sodniško mesto po predpisih, veljavnih v času njegovega imenovanja. Pritožnik niti ne pojasni, kdaj naj bi bil ta sodnik imenovan na sodniško mesto. Tudi s trditvijo, da je bil čas med pridobitvijo diplome in opravljanjem pravosodnega izpita prekratek, da bi lahko konkretni sodnik opravil tudi obvezno dveletno pripravništvo, pritožnik utemeljenosti ustavne pritožbe ne izkaže, saj ne navede niti, po katerem zakonu je konkretni sodnik opravljal pravosodni izpit, niti, katera konkretna določba tega zakona naj bi bila s tem kršena. Ker pogoj iz tretjega odstavka 52. člena ZUstS za sprejem prepozne ustavne pritožbe v obravnavo ni izpolnjen, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zoper v 3. točki izreka navedene sodbe zavrglo (3. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ter prve in četrte alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik Marko Šorli je bil pri odločanju o zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-71/12 z dne 24. 4. 2012 in št. Up-578/19, U-I-153/19 z dne 25. 9. 2019.

[2]Glej sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-138/16 z dne 7. 12. 2016, št. U-I-155/13, Up-499/13 z dne 22. 7. 2013, št. U-I-50/13 z dne 10. 5. 2013, št. U-I-165/12 z dne 20. 9. 2012 in št. Up-578/19, U-I-153/19.

[3]Glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-350/09 z dne 3. 4. 2009.