Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je udeležencu A. A. (očetu) dopustilo udeležbo v postopku postavitve udeleženca pod skrbništvo (I. točka izreka); B. B., za katerega je bila podaljšana roditeljska pravica, je postavilo pod skrbništvo (II. točka izreka); A. A., ki je naloge skrbnika opravljal na podlagi sklepa o podaljšanju roditeljske pravice, je razrešilo skrbništva (III. točka izreka); za skrbnico udeleženca je določilo C. C. (mater) in ji določilo naloge (IV. točka izreka); razrešenemu skrbniku A. A. je naložilo, da mora v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa CSD predložiti končno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter izročiti premoženje v upravljanje skrbnici C. C. (V. točka izreka); zavrnilo je predlog predlagatelja za postavitev udeleženca pod začasno skrbništvo (VI. točka izreka); in določilo, da skrbništvo preneha z odločbo sodišča, če prenehajo razlogi za skrbništvo ali če sodišče ugotovi, da obstajajo razlogi za razrešitev skrbnika ali če skrbnik sam tako zahteva (VII. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo udeleženca A. A. zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3.Udeleženec A. A. predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je mogoče trditi, da kontradiktornost postopka ni bila kršena, če sta bila udeleženca postopka zaslišana na ločenih zaslišanjih, zaradi česar nista mogla zaslišanju drugega udeleženca, ki je bil hkrati predlagatelj za isto funkcijo - za skrbnika njunemu skupnemu sinu, neposredno prisostvovati in mu postavljati vprašanj; (2) ali je dopustno udeležence postopkov zasliševati ločeno zgolj zato, ker je enemu bila izrečena prepoved približevanja do drugega v primeru, ko se zaslišanja izvajajo v varnih in varovanih prostorih sodišča in je moč kadarkoli zagotoviti tudi prisotnost varnostnikov; ali je to dopustno v postopkih, kjer sta udeleženca konkurenta za izvajanje skrbništva nad njunim skupnim otrokom, ki se postavlja pod skrbništvo, ker sam ni zmožen poskrbeti zase in za svoje pravice, in nad katerim sta prej oba imela podaljšano roditeljsko pravico; (3) ali bi v predmetnem postopku udeleženca zaradi okoliščin iz prejšnjih dveh vprašanj morala biti zaslišana na istem naroku, da bi bila spoštovana kontradiktornost postopka; (4) ali je sodišče v konkretni zadevi ravnalo prav, ko ni niti dodatno zaslišalo sodnega izvedenca, ki je podal za udeleženca negativno mnenje, čeprav je udeleženec to zahteval in je podal argumentirane razloge, zakaj zahteva zaslišanje sodnega izvedenca; ali je sodišče s tem, ko sodnega izvedenca ni zaslišalo, kršilo kontradiktornost postopka; (5) ali je sodišče v konkretni zadevi udeleženca obravnavalo neenako, je torej kršilo načelo enakosti udeležencev postopka, ko njegovim trditvam ni verjelo, sledilo pa je na drugi strani trditvam oseb, ki sploh niso bile udeleženci postopka, ki niso bile dokazane, in je kazenski postopek zoper udeleženca še v fazi preiskave; je bila s tem kršena tudi pravica udeleženca do presumpcije nedolžnosti, dokler mu ni krivda dokazana v pravnomočno končanem kazenskem postopku; (6) ali je sodišče v konkretni zadevi ravnalo prav, ko je udeleženca, ki je prej imel nad sinom podaljšano roditeljsko pravico, razrešilo kot skrbnika in mu naložilo, da mora v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe predložiti končno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter izročiti premoženje v upravljanje skrbnici C. C.; ali je takšna naloga sploh izvršljiva, glede na to, da udeleženec nikoli ni bil postavljen v funkcijo skrbnika svojega sina, kot to funkcijo opredeljuje zakon; ali je sploh dopustno osebo, ki je imela nad svojim otrokom podaljšano roditeljsko pravico po polnoletnosti, enačiti z osebo skrbnika kot jo opredeljuje zakon in mu v primeru razrešitve naložiti obveznosti, kot jih zakon predvideva za razrešenega skrbnika; (7) ali bi moralo sodišče, če odredi, da mora nekdo izročiti nekomu neko premoženje v upravljanje, prej ugotoviti tudi, ali sploh obstaja takšno premoženje; (8) ali mora sodišče v primerih, ko se izmed staršev določa skrbnika otroku, ki sam zase ne more skrbeti, vzeti v obzir tudi okoliščine zadeve, ki bodo vplivale na izvajanje stikov oziroma na srečanja med otrokom in tistim od staršev, ki otroku ne bo postavljen za skrbnika; ali bi sodišče v predmetni zadevi moralo upoštevati tudi to, da mati, če bo skrbnica, otroku ne bo omogočala srečanj z očetom - udeležencem; ali je sodišče v konkretni zadevi s tem, ko je za skrbnico B. B. določilo njegovo mater, saj je vedelo za prepoved približevanja udeleženca C. C., kršilo pravico otroka do stikov z očetom oziroma njegovo pravico do obeh staršev in pravico očeta do stikov oziroma srečanj z otrokom; (9) ali je presoja sodišča o postavitvi C. C. za skrbnico B. B.u glede na vse konkretne okoliščine zadeve in glede na vse izvedene dokaze pravilna; in (10) ali bi, glede na to, da sta nad B. B. prej oba starša imela podaljšano roditeljsko pravico, ki sta jo vseskozi oba izvajala, tudi oba morala biti postavljena za njegova skrbnika; in ali bi to ne bilo potrebno zlasti zaradi tega, da B. B. ohrani, glede na dejansko situacijo, stike z obema staršema, saj ima vendarle pravico do obeh staršev.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog udeleženca A. A. zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.