Jedro

Povrnitev stroškov je mogoče zahtevati do poplačila, ko je upnik v celoti poplačan in je izvršilni postopek končan.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov. Pri tem je poudarilo, da je mogoče zahtevati povrnitev stroškov le v postopkih zaradi izterjave denarne terjatve, v ostalih izvršbah pa je treba uveljavljati stroške izven izvršilnega postopka.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil upnik ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu upnika za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov ugodi. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je stališče sodišča prve stopnje napačno in nevzdržno. Pojem "poplačilo", kot ga uporablja zakonodajalec v 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, je po mnenju upnika potrebno razlagati širše in sicer v smislu popolnega poplačila upnika, kar pa v primeru prisilne izpraznitve stanovanja pomeni tudi poplačilo za to potrebnih izvršilnih stroškov. V kolikor bi bilo stališče sodišča prve stopnje pravilno, upnik v konkretnem primeru sploh ne bi mogel zahtevati izvršilnih stroškov, kar pa je v nasprotju z ostalimi določili 38. čl. ZIZ. Ta pa se nahaja med splošnimi določili Zakona o izvršbi in zavarovanju in kot takšna veljajo za vse vrste izvršbe, urejene z navedenim zakonom. Po opravljeni deložaciji 6.10.1998 je sodišče 21.10.1998 pozvalo upnika, naj v roku 30 dni plača predujem za stroške izvršilnih dejanj v znesku 60.626,00 SIT ter je upnik zahtevani predujem plačal v naloženem roku ter na sodišče naslovil vlogo, da se mu plačani stroški odmerijo kot izvršilni stroški. Pred opravljeno deložacijo ti stroški upniku niso bili znani in jih ni mogel priglasiti. V kolikor mu jih sodišče ne odmeri kot izvršilne stroške, jih upnik težko uveljavlja tudi izven izvršilnega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da so podani zatrjevani pritožbeni razlogi. Po določilu 5. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98) mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

Povrnitev stroškov je mogoče zahtevati po določilu 7. odst. 38. čl. ZIZ do poplačila. Cilj in smisel izvršilnega postopka je poplačilo upnika, izvršilni postopek pa je uspešno končan takrat, ko je upnik v celoti poplačan. Glede na navedena zakonita določila upnik v pritožbi utemeljeno graja zmotno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je mogoče zahtevati povrnitev stroškov le v postopkih zaradi izterjave denarne terjatve. Prav tako pritožba pravilno opozarja, da se določila 38. čl. (o izvršilnih stroških) nahajajo med skupnimi določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju in veljajo za vse vrste izvršbe, urejene z navedenim zakonom. Ne gre tudi prezreti, da je s sklepom o izvršbi sodišče prve stopnje odmerilo stroške upnika na 8.415,00 SIT, na kar opozarja upnik v predlogu za nadaljevanje izvršilnega postopka z novim sredstvom izvršbe.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritžbi ugodilo ter v skladu z določilom 3. tč. 380. čl. ZPP v zvezi z določilom 15. čl. ZIZ izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker v pritožbi niso bili zaznamovani.