Jedro

Starši so namreč primarno dolžni poskrbeti za potrebe svojih otrok, zato si bo moral tudi nasprotni udeleženec prizadevati, kljub nižji mesečni plači, na kar se sklicuje pred sodiščem prve stopnje, ustvariti dodatne dohodke, s katerimi bo lahko redno plačeval preživnino, ki jo njegova mladoletna hči in sin nujno potrebujeta.

Izrek

I.Pritožbi predlagateljev se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Preživnina, ki jo je dolžan plačevati A. A. za mladoletno hčerko B. B. in za mladoletnega sina C. C. na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. IV P 332/2017, z dne 17. 4. 2018, v znesku 100,00 EUR za vsakega, nazadnje valorizirana na znesek 110,43 EUR se zviša na znesek 160,00 EUR za vsakega ter ju je dolžan nasprotni udeleženec plačevati od 7. 10. 2022 dalje na transakcijski račun pri NLB d.d. njune matere, zakonite zastopnice Č. Č., in sicer do pravnomočnosti te sodbe vse zapadle preživninske obroke v 15. dneh, v bodoče dospevajoče preživninske zneske pa do vsakega 23. dne v mesecu za tekoči mesec, v znesku, določenim s tem sklepom, do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, od takrat dalje pa v zneskih, določenih v vsakokratnem obvestilu pristojnega centra za socialno delo, ter v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do zapadlosti vsakega posameznega preživninskega zneska do plačila, vse v 30 dneh, pod izvršbo. V presežku se predlog predlagateljev zavrne. Nasprotni udeleženec je dolžan plačati predlagateljem stroške postopka v znesku 118,00 EUR, v roku 15 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

II.Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti predlagateljičine stroške pritožbenega postopka v znesku 112,00 EUR v korist proračuna Republike Slovenije in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti (po odločbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, z dne 31.5.2023, Bpp 373/2023-2), v roku 15 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno zvišalo preživnino, ki jo je nasprotni udeleženec dolžan plačevati za svoja mladoletna otroka hčerko B. B. in sina C. C. na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 17. 4. 2018, ki je bila določena v znesku 100,00 EUR ter nazadnje valorizirana na znesek 110,34 EUR, na znesek 125,00 EUR za vsakega od 7.10.2022 ter v nadaljevanju v valoriziranih zneskih. V presežku je predlog predlagateljice zavrnilo (točka I izreka) ter odločilo, da vsaka nepravdna stranka nosi svoje stroške nepravdnega postopka (točka II izreka).

2.Zoper sklep vlagata pritožbo predlagatelja zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Soglašata z ugotovitvijo obsega mesečnih potreb, kar je sodišče v izpodbijanem sklepu obširno obrazložilo. Izpostavljata pa, da dohodki matere ne dosegajo razlike zneska za pokritje potreb in mesečno oskrbo in preživljanje otrok. Zmotno je štelo, da je zgolj dohodek, ki ga prejemata mati in nasprotni udeleženec, merilo za določitev preživnine. Sodišče je spregledalo, da je poleg finančnega prispevka matere potrebno za otroka postoriti veliko več tako v oskrbi, čuvanju, v prehrani, torej v dejavnostih, ki se ne dajo finančno ovrednotiti. Nasprotni udeleženec preživnine ne plačuje in se zoper njega vodijo izvršilni postopki. Živi na imetju svojega očeta, pa tudi sam je solastnik številnih nepremičnin, ki mu prinašajo dohodek. Zato so prispevne možnosti očeta veliko višje kot to zaključuje sodišče. Redno pomaga pri vzreji najmanj trikratnih letnih turnusov prašičev v količini 250 komadov na turnus, dela na kmetiji s kmetijsko mehanizacijo in je zmožen ustvariti veliko več kot le plačo, ki jo dobi pri redni zaposlitvi. Sodišče bi iz podatka, da mesečno plačuje od 45,00 EUR do 47,00 EUR vodarine moralo sklepati, da se sam ukvarja z rejo prašičev, kot to trdi zakonita zastopnica predlagateljev. Nadalje očita, da je sodišče napačno odločilo glede pravdnih stroškov, ker meni, da je zakonita zastopnica opravičena do povrnitve le-teh, ker je bil predlog potreben in upravičen.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je v zadevi uporabilo določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ter na podlagi 42. člena ZNP-1 še določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5.Sodišče druge stopnje ob pritožbenem preizkusu ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo uradno upoštevanih kršitev (določba drugega odstavka 350. člena ZPP), je pa potrebno delno pritrditi pritožbi, da je sodišče na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja materialno pravno napačno ugotovilo preživninsko sposobnost nasprotnega udeleženca ter posledično napačno porazdelilo preživninsko obveznost med oba starša.

6.Pritožbeno ni sporno, da so se okoliščine, ki so relevantne za določitev preživnine, v času od prve določitve preživnine v letu 2018 do odločanja v tem postopku, bistveno spremenile in sicer v smislu prvega odstavka 197. člena DZ. Po 189. členu DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Slednje so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto premoženje staršev – zavezancev, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otrok, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoj otroka.

7.Pritožbeno tudi ni sporen mesečni obseg potreb obeh mladoletnih otrok, ki v času odločanja obiskujeta, B. B. 7. razred, C. C. pa 5. razred in sicer je sodišče njune mesečne življenjske stroške realno ocenilo na 400,00 EUR za vsakega. Pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti preživninskih zavezancev je sodišče upoštevalo, da sta mesečni plači staršev približno enaki. Glede ugotavljanja preživninske sposobnosti staršev pa sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da ni „zgolj dohodek, ki ga prejema nasprotni udeleženec merilo za določitev preživnine“. Kot nesporno je bilo namreč ugotovljeno, da nasprotni udeleženec – oče obeh mladoletnih otrok, živi na kmetiji katere solastnik je skupaj z očetom. Sam je izpovedal, da je solastnik polovice hiše ter zemljišča, ki obsega približno 3 hektarje obdelovalne površine. Nadalje je bilo na podlagi izpovedb D. D., očeta nasprotnega udeleženca, ugotovljeno, da oče na tej kmetiji redi prašiče in sicer „dve vzreji letno“. Priča je izpovedal, „da mu nasprotni udeleženec pri tem ne pomaga, ker hodi v službo, ko ni v službi pa ima nasprotni udeleženec drugo delo.“

8.Sodišče prve stopnje je, na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, glede premoženjskih zmožnosti nasprotnega udeleženca upoštevalo zgolj njegovo mesečno plačo v višini 750,00 EUR. Sledilo je izpovedbi priče ter izpovedbi nasprotnega udeleženca, da toženec na kmetiji na kateri živi in katere solastnik je skupaj z očetom do 1/2, ne ustvari nobenega prihodka, ker vse ustvarja njegov oče. A je potrebno pritrditi pritožbi, da je sodišče na ugotovljeno dejansko stanje delno zmotno uporabilo materialno pravo glede oceno materialnih in pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca. Ni namreč sporno, da oče nasprotnega udeleženca na solastnih kmetijskih površinah ustvarja določen dohodek, kar potrjuje, da bi tudi nasprotni udeleženec z izkoriščanjem kmetijskih površin lahko izboljšal svoje materialne in pridobitne zmožnosti. Ob zaposlitvi, ki mu ne omogoča ustvariti dohodka, s katerim bi lahko pokril ustrezen del mesečnih življenjskih potreb svojih mladoletnih otrok, si bo moral prizadevati pridobiti dodaten prihodek. Starši so namreč primarno dolžni poskrbeti za potrebe svojih otrok, zato si bo moral tudi nasprotni udeleženec prizadevati, kljub nižji mesečni plači, na kar se sklicuje pred sodiščem prve stopnje, ustvariti dodatne dohodke, s katerimi bo lahko redno plačeval preživnino, ki jo njegova mladoletna hči in sin nujno potrebujeta.

9.Sodišče druge stopnje je zato zaključilo, da bo nasprotni udeleženec s svojim premoženjem in rednim mesečnim zaslužkom, preživnino zvišano na znesek 160,00 EUR za vsakega od mladoletnih otrok, zmogel plačevati. Ob tako zvišani preživninski obveznosti bo morala mati še vedno prispevati višji znesek preživnine kot nasprotni udeleženec, poleg tega pa bo na njej tudi skrb za vzgojo in varstvo mladoletnih otrok. Kljub temu pa je bilo potrebno višji zahtevek matere zavrniti, saj ni sporno, da je njena mesečna plača nekoliko višja od plače nasprotnega udeleženca, da je tudi sama solastnica oziroma lastnica kmetijskih površin, da si mesečne stroške stanovanja, obratovalne stroške ter stroške preživljanja tretjega otroka, deli z novim partnerjem. Zato je, ob zvišani preživnini na znesek 160,00 EUR, sodišče druge stopnje ustrezno upoštevalo tudi porazdelitev preživninske obveznosti med oba starša, zato je v presežku pritožbo zavrnilo.

10.Pritožba je utemeljena tudi v delu, ki se nanaša na stroškovno odločitev. Materialnopravna podlaga za odločitev o stroških postopka je določba 101. člena ZNP-1, ki določa, da o stroških postopka za varstvo koristi otrok odloči sodišče po prostem preudarku, pri čemer upošteva vse okoliščine konkretnega primera in jih pravično ovrednoti. Upoštevajoč vse okoliščine zadeve (obravnaval se je denarni zahtevek za varstvo koristi otrok, za zvišanje preživnine za mladoletna otroka, predlagateljica je z zahtevkom na prvi stopnji delno uspela, zoper nasprotnega udeleženca se vodijo izvršilni postopki, ker preživnin ne plačuje), je v obravnavanem postopku potrebno o stroških postopka odločiti po načelu uspeha v sporu (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Predlagatelji so v postopku pred sodiščem prve stopnje uspeli s 17 %, zato jim je v tem delu nasprotni udeleženec dolžan povrniti za postopek potrebne stroške: predlog (tar. št 27/1 ODT) 240 točk, prvi narok (tar. št 27/6) 320 točk in drugi narok 160 točk, urnina (ODT člen 6/1) 150 toč, taksa 45 EUR, DDV 22 % in materialni stroški 2 %, kar znaša skupaj 694,00 EUR (17 % je 118,00 EUR).

11.Sodišče druge stopnje je glede na obrazloženo odločitev sodišča prve stopnje delno spremenilo in odločilo kot izhaja iz izreka sklepa (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12.Po načelu uspeha je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka, upoštevaje določbo 101. člena ZNP-1. Predlagateljica je s pritožbo uspela v obsegu 47 %, zato je nasprotni udeleženec dolžan povrniti v proračun Republike Slovenije stroške pritožbenega postopka v tem delu. Stroški pritožbenega postopka znašajo 238,7 EUR, (pritožba po tar. št. 27/1 ODT, 2 % materialni stroški, 22 % DDV, zato je nasprotni udeleženec dolžan povrniti v proračun znesek 112,00 EUR. V primeru zamude je nasprotni udeleženec dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti.