Jedro

Utemeljene so pritožbene navedbe, da 3. alineje prvega odstavka 8. člena ZUTD ni mogoče razlagati tako, da bi veljala tudi za povezane družbe. Navedena določba jasno določa, da se status brezposelne osebe dodeli osebi, ki ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi. Status brezposelne osebe se tako ne prizna zgolj osebi, ki je družbenik in poslovodna oseba v isti gospodarski družbi. Ker gre pri povezanih družbah za povezavo vsaj dveh pravno samostojnih gospodarskih družb (527. člen ZGD-1), je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je štelo, da se obravnavana določba ZUTD razteza tudi na povezane družbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "I. Odpravi se odločba tožene stranke št. ... z dne 16. 11. 2021 in odločba Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 26. 4. 2021 ter se zadeva vrne v ponovno upravno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 456,94 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v višini 279,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 16. 11. 2021 in Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 26. 4. 2021 ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje. Hkrati je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in tožbenemu zahtevku ugodi, tožencu pa naloži v plačilo stroške prvostopenjskega postopka ter stroške pritožbe, podredno pa izpodbijano sodbo razveljavi ter pošlje zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, pri čemer predstavljajo stroški pritožbe nadaljnje stroške postopka, ki naj jih sodišče naloži tožencu v plačilo.

Ob podaji zahteve za vpis v evidenco brezposelnih oseb je bil direktor družbe A. d. o. o. in družbenik družbe B. d. o. o., pri čemer je bila družba B. d. o. o. družbenik družbe A. d. o. o. Že v tožbi je navedel razloge zaradi katerih utemeljeno sklepa, da je odločitev toženca nezakonita in nepravilna. Določba 3. alineje prvega odstavka 8. člena ZUTD je jasna in ne potrebuje dodatne razlage. Nad družbo A. d. o. o. se je 24. 5. 2021 pričel stečajni postopek. Sodišče se v sodbi ne opredeli do izjemnih okoliščin (epidemije covid-19), zaradi katerih družbi nista mogli poslovati. Sodišče navaja, da je namen 3. alineje prvega odstavka 8. člena ZUTD priznanje statusa in pravic brezposelnih oseb le osebam, ki z opravljanjem dela, dejavnosti ali na drugi podlagi na morejo prejemati prihodkov, torej z vodenjem in ustanavljanjem družb ne morejo opravljati gospodarske dejavnosti. Ni navedeno na kakšen način je sodišče do te razlage prišlo in zakaj glede na "namen določbe", ki ga izpostavi, šteje, da tožnik kljub temu, da ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v isti družbi, lahko prejema dohodke z vodenjem in ustanavljanjem družb. Ker ni bil hkrati poslovodna oseba družbe in družbenik te družbe, ni mogel prejemati nikakršnih prihodkov. Ni pojasnjeno zakaj je možno določbo razširiti tudi na povezane družbe in zakaj naj bi tožnikovo drugačno stališče predstavljalo obid zakona. Zaključek sodišča, da bi tožnik lahko preko povezanega lastništva opravljal gospodarsko dejavnost in sočasno užival status in pravice brezposelnih oseb, je sporen, ker ni pojasnjeno kako je do njega prišlo. Pri družbi B. d. o. o. ni bil zaposlen in mu dejstvo lastništva ne daje podlage za to, da je lahko v okviru lastništva opravljal dejavnost proti plačilu. Zaposlen je bil pri družbi A. d. o. o., v okviru katere ni mogel nadaljevati delovnega razmerja, ker je to prenehalo iz poslovnih razlogov, zato je upravičen do statusa brezposelne osebe in s tem do denarnega nadomestila. Sodba ne vsebuje ustreznih razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče se ni opredelilo do vseh pravno relevantnih navedb tožnika. Pri izdaji sodbe je napačno uporabilo materialno pravo. Določba 3. alineje prvega odstavka 8. člena ZUTD ne vsebuje določb o povezanih družbah, opravljanja gospodarske dejavnosti in podobno. Sodišče je nezakonito širilo zakonodajo na področje, ki ga določba ne zajema in pozabilo na namen socialnega zavarovanja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po opravljenem preizkusu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Predmet presoje je dokončna odločba toženca z dne 16. 11. 2021 v zvezi z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 26. 4. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova vloga za vpis v evidenco brezposelnih oseb.

6. Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)2 določa, da se za brezposelno osebo po tem zakonu šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter med drugim _ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi_ ter ni ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba v zavodu (3. alineja prvega odstavka 8. člena).

7. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je bila v predsodnem postopku vloga tožnika zavrnjena iz razloga, ker je tožnik edini družbenik družbe B. d. o. o., slednja pa je edini družbenik družbe A. d. o. o. v kateri je tožnik direktor, zato tožnika ni štelo za brezposelno osebo. Takšna povezava po oceni toženca pomeni tudi obid 3. alineje prvega odstavka 8. člena ZUTD. Sodišče prve stopnje je tako odločitev potrdilo ob razlogovanju, da je namen te določbe v priznanju statusa in pravic brezposelnih oseb le osebam, ki z opravljanjem dejavnosti ne morejo prejemati prihodkov, da navedena določba odreka status brezposelne osebe tudi družbeniku in poslovodji v povezanih družbah, ter tudi da stališče tožnika pomeni nedopusten obid obravnavane določbe ZUTD.

8. Pritožbeno sodišče ne more slediti razlogovanju toženca in sodišča prve stopnje, zakaj tožniku po določbi 3. alineje prvega odstavka 8. člena ZUTD ni mogoče priznati statusa brezposelne osebe.

9. ZUTD pojmov s področja statusnega prava gospodarskih subjektov ne opredeljuje, zato je potrebno upoštevati definicijo pojmov določeno v področni zakonodaji, tj. v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1)3. Po ZGD-1 se za povezane družbe štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju na enega izmed načinov določenih v 527. členu zakona.4 Za povezane družbe je značilno, da kljub povezavi ostanejo pravno samostojne. Nobena od urejenih povezav naštetih v 527. členu ZGD-1 ne privede do nove družbe oziroma do nove pravne osebe.5

10. Utemeljene so pritožbene navedbe, da 3. alineje prvega odstavka 8. člena ZUTD ni mogoče razlagati tako, da bi veljala tudi za povezane družbe. Navedena določba jasno določa, da se status brezposelne osebe dodeli osebi, ki ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi. Status brezposelne osebe se tako ne prizna zgolj osebi, ki je družbenik in poslovodna oseba v isti gospodarski družbi.6 Ker gre pri povezanih družbah za povezavo vsaj dveh pravno samostojnih gospodarskih družb (527. člen ZGD-1), je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je štelo, da se obravnavana določba ZUTD razteza tudi na povezane družbe.7

11. Družba A. d. o. o. (v kateri je tožnik direktor) in B. d. o. o. (v kateri je tožnik 100 % družbenik) se skladno z določilom druge alineje 527. člena ZGD-1 štejeta za povezani družbi. Družba B. d. o. o. je namreč 100 % družbenik družbe A. d. o. o. Pri tožniku, ki je družbenik in poslovodna oseba v dveh pravno samostojnih gospodarskih družbah dejanski stan iz 3. alineje prvega odstavka 8. člena ZUTD ni podan, saj ni družbenik in poslovodna oseba v isti gospodarski družbi.

12. V tem primeru tudi ne gre za obid zakona. ZUTD namreč določno predpisuje, da oseba ne sme biti hkrati poslovodja in družbenik v eni gospodarski družbi (bodisi osebni bodisi kapitalski), da se ji lahko prizna status brezposelne osebe. Zgolj dejstvo, da je tožnik v eni gospodarski družbi družbenik in v drugi poslovodna oseba (čeprav gre za povezani družbi), pa samo zase ne pomeni obida jasne zakonske določbe. Tako v zakonu ni podlage, da bi tožniku vpis v evidenco brezposelnih iz tega razloga onemogočili. V primeru obida zakona je namreč zaobidena njegova vsebina, česar v tem primeru ne moremo reči. Ker tožnik ni kršil nobene prepovedne norme, niti takšne, ki prepoveduje cilj, niti takšne, ki prepoveduje kakšno sredstvo, tudi ni obšel zakona.8

13. Glede na obrazloženo je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi toženca odpravilo in mu zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje (82. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-19). Ob upoštevanju stališča pritožbenega sodišča,10 bo toženec ponovno odločil o zahtevi tožnika za vpis v evidenco brezposelnih oseb.

14. Sprejeta odločitev je posledično vplivala na odločitev o stroških postopka. Pri odmeri je pritožbeno sodišče upoštevalo prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)11 in Odvetniško tarifo (OT)12. Upoštevaje, da je tožnik v postopku v celoti uspel in predloženi stroškovnik se kot potrebni stroški na podlagi tar. št. 15 OT priznajo nagrada za tožbo v višini 300 točk in nagrada za zastopanje na prvem naroku v višini 300 točk, skupaj torej 600 točk, kar ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) znaša 367,20 EUR. Priznajo se tudi izdatki za stranko v pavšalnem znesku 2 % od skupne vrednosti storitve, skupaj 7,34 EUR (tretji odstavek 11. člena OT). Ker je pooblaščenec tožnika zavezanec za DDV se na skupni znesek v višini 374,54 EUR prizna še 22 % DDV (82,40 EUR), skupno torej 456,94 EUR, ki jih je toženec dolžan plačati tožniku v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kar je tožnik zahteval več (posvet s stranko, pregled listin, 500 točk namesto 300 točk za tožbo), pa je pritožbeno sodišče zavrnilo, saj je posvet s stranko in pregled listin že vključen v sestavo tožbe, za tožbo pa je skladno s tar. št. 15 OT določenih 300 točk. Tožnik tudi ni upravičen do povračila sodne takse, saj se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva sodne takse ne plačujejo (71. člen ZDSS-1).

15. Ker je tožnik v pritožbenem postopku uspel, mu je toženec na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP dolžna povrniti nagrado za vložitev pritožbe (375 točk), 2 % materialnih stroškov (7,5 točk), skupaj 382,5 točk ali 229,50 EUR in 22 % DDV (50,49 EUR), kar znaša 279,99 EUR. Navedeni znesek je toženec dolžan plačati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbeno sodišče tožniku ni priznalo nagrade za vložitev pritožbe v zahtevani višini 625 točk, temveč v višini 375 točk, saj za več ni podlage v OT (4. točka tar. št. 15). Po določbi 71. člena ZDSS-1 tožnik tudi ni upravičen do povračila sodne takse za pritožbo.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami. 4 (-) ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem); (-) je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba); (-) so koncernske družbe; (-) sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali (-) so povezane s podjetniškimi pogodbami. 5 Tako Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 232. 6 Kot gospodarske družbe se štejejo osebne in kapitalske družbe (tretji odstavek 3. člena ZGD-1). 7 Tretja alineja prvega odstavka 8. člena ZUTD ne vsebuje pojma povezane družbe, ki ga ZUTD sicer navaja na več drugih mestih (prvi odstavek 66.a člena, šesti odstavek 124. člena, četrti odstavek 165. člena in 179.a člen). 8 Glej VSL sodba in sklep I Cpg 269/2015 z dne 8. 7. 2015. 9 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 10 Da 3. alineja prvega odstavka 8. člena ZUTD ne velja za povezane družbe. 11 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 12 Ur. l. RS, št. 2/15 in 28/18.