Jedro

Zdravstveni pregled izkazuje trenutno zdravstveno stanje, zato je nebistveno, ali bo izvedenec na delavčevo zdravstveno stanje v preteklosti (v marcu 2010) sklepal na osnovi zdravstvenega pregleda, izvedenega štiri leta po škodnem dogodku, ali kasneje. Tudi od dne, ko je delavec zaradi domnevne preobremenjenosti neustrezno reagiral, je preteklo že več let. Ker stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka, ki zavarovanje predlaga (1. odstavek 167. čl. ZPP), so stroški tega postopka pravilno naloženi v plačilo predlagatelju.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep opr. št. I R 829/2914 z dne 20.11.2014

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo pred uvedbo pravdnega postopka vložen predlog za zavarovanje dokazov.

2. Zaradi napačnih dejanskih zaključkov in napačne uporabe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se pritožuje predlagatelj. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, podredno pa spremembo sklepa tako, da se zavarovanje dokaza dovoli. Za pomembno označuje dejstvo, ali bi specialist medicine dela in športa v letu 2010 s skrbnim pregledom delavca moral in mogel ugotoviti, ali je delavec sposoben delati v pekarni ponoči, z običajnimi navodili. Pri tem ni pomembna objektivizacija, ali je bil delavec psihično zdrav ali ne (za to sta na voljo dve izvedeniški mnenji). Pomembno je, ali bi skrben specialist medicine dela in športa pri osebnem pregledu mogel uvideti in prepoznati, da je delavčevo psihično in klinično stanje takšno, da so pri delu nujne zdravstvene omejitve. Manjka torej strokovna medicinska ocena iste osebe, vendar s povsem drugega zornega kota, česar izpodbijani sklep ne ločuje. Tveganje, ki ostaja je, da po končanem delovnem sporu in še kakšno leto ali dve, ko bo škoda znana, ne bo mogoče oceniti, ali je bilo pri osebnem pregledu B. psihične težave mogoče zaznati in ovrednotiti. Možno je, da bo izvedenec svojo odločitev oprl na izvide, ali pa jih bo povezoval z osebnim pregledom. Odločitev je napačna, ker zanemarja pomen osebnega pregleda. Zagotovo je lažja ocena skrbnosti in iatrogenosti delavca v letu 2014 kot v letu 2020. Za nerazumljivo označuje, da se sodišče opira na strogo presojo potrebnosti izvedbe zavarovanja dokazov. Presoja potrebnosti dokazov ni stvar tega postopka. V tem postopku se je treba osredotočiti le na presojo tveganosti dokazovanja s tem dokazom. Gotovo je, da bo izvedenec medicine dela in športa v letu 2014 lažje kot kasneje ocenjeval, kaj bi nasprotni udeleženec moral in mogel opaziti pri osebnem pregledu. Ker vse stroške tega postopka nosi predlagatelj, ni razumnega razloga za zavračanje predloga. Čez čas predlagatelj ne bo mogel dokazati, da je bilo z zdravniškim pregledom (upoštevajoč medicinsko dokumentacijo) ugotovljivo, da delavec ni sposoben za delo brez omejitev. Temu je namenjen institut zavarovanja dokazov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Razlog, s katerim predlagatelj utemeljuje nujnost izvedbe dokaza z izvedencem medicinske stroke, je ugotovitev za odškodninsko odgovornost pomembnega dejstva – delavčevega zdravstvenega stanja. Svoje stališče predlagatelj gradi na nujnosti takojšnjega zdravniškega pregleda delavca. Meni, da bi bilo (tudi) s pomočjo sedaj izvedenega delavčevega osebnega pregleda mogoče ugotavljati dejstvo, ali je zdravnik (nasprotni udeleženec) pri zdravniškem pregledu v marcu 2010 lahko zaznal in ovrednotil delavčeve psihične težave. Ni mu mogoče pritrditi, da je delavčevo zdravstveno stanje iz marca 2010 laže ugotovljivo danes, kot bo bo ugotovljivo čez nekaj let. Zdravstveni pregled izkazuje trenutno zdravstveno stanje, zato je nebistveno, ali bo izvedenec na delavčevo zdravstveno stanje v preteklosti (v marcu 2010) sklepal na osnovi zdravstvenega pregleda, izvedenega štiri leta po škodnem dogodku, ali kasneje. Tudi od dne, ko je delavec zaradi domnevne preobremenjenosti neustrezno reagiral (24.9.2012), je preteklo že več let. Ni mogoče pritrditi pritožniku, da bi sedaj izveden izvedenčev osebni pregled delavca omogočil ugotovitev dejstev, ki jih s čez nekaj let izvedenim osebnim pregledom ne bi bilo mogoče ugotoviti.

5. Ker ni izkazano, da bi bilo s takojšnjo izdelavo izvedenskega mnenja mogoče ugotoviti za presojo protipravnosti relevantna dejstva – delavčevo zdravstveno stanje v času škodnega dogodka, s kasnejšo izvedbo tega dokaza pa ne oziroma teže, je predlog za zavarovanje dokazov utemeljeno zavrnjen. Določilo prvega odstavka 264. čl. ZPP je pravilno uporabljeno.

6. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena.

O pritožbi zoper sklep opr. št. I R 829/2014 z dne 5.1.2015

7. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je predlagatelj dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti 139,67 EUR stroškov postopka.

8. Pritožuje se predlagatelj, ki ocenjuje, da je odločitev preuranjena, ker postopek zavarovanja dokazov še ni končan. Pričakuje, da bo v pritožbenem postopku s predlogom za zavarovanje dokazov uspel. Predlaga, da se stroški odmerijo na koncu postopka. Odločitev o teku obresti označuje za napačno, ker je obrestovanje utemeljeno šele po poteku paricijskga roka. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

9. Pritožba ni utemeljena.

10. Ker stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka, ki zavarovanje predlaga (prvi odstavek 167. čl. ZPP), so stroški tega postopka pravilno naloženi v plačilo predlagatelju. O stroških postopka sodišče odloči ob zaključku postopka, obenem z odločitvijo o glavni stvari, zato odločitev ni preuranjena (četrti odstavek 163. čl. ZPP).

11. Pritožbeno stališče, da bo tožeča stranka v zamudi s plačilom stroškov le v primeru, da stroškov ne bo plačala do izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, je pravilno. Takó je odločeno tudi z izpodbijanim sklepom – določen je petnajstdnevni rok za plačilo stroškov, obveznost plačila zamudnih obresti pa naložena samo za primer zamude s plačilom, pri čemer zamudne obresti tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

12. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP). Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. ZPP.