Up-225/98

20. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 20. novembra 2001

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 553/96 z dne 9. 4. 1998 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1024/95 z dne 28. 3. 1996 in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. V P 24/94 z dne 13. 6. 1995 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Pritožnik ni uspel s tožbenim zahtevkom, da mora tožena stranka z njim skleniti pogodbo o prodaji stanovanja po Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 18/91 in kasnejši, v nadaljevanju SZ). Vrhovno sodišče je namreč glede tega ugodilo reviziji tožene stranke. Ugotovilo je, da pritožnik v času uveljavitve SZ ni imel stanovanjske pravice na spornem stanovanju, zato po ustaljeni sodni praksi glede na določbo prvega odstavka 117. člena SZ ne more zahtevati odkupa tega stanovanja.

2.Pritožnik meni, da mu je s tako sodno odločitvijo kršena pravica do enakega (sodnega) varstva pravic (22. člen Ustave) in pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave), kršena pa da je tudi določba četrtega odstavka 153. člena Ustave, po kateri morajo posamični akti temeljiti na zakonu. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3.Zatrjevano kršitev pravice do enakega (sodnega) varstva pravic vidi pritožnik v tem, da po njegovem dela sodišče nezakonito in neutemeljeno razliko med pripadniki nekdanje JLA, ki so v nekdaj skupni vojski imeli vojaško stanovanje v drugi republiki - tak primer je sam -, in tistimi, ki so ga imeli v Sloveniji; pa tudi v tem, da je tožena stranka po njegovem večini zainteresiranih z enakim položajem, kot je pritožnikov, omogočila odkup stanovanj. Kršitve pravice do sodnega varstva ne utemeljuje, na določbo iz 153. člena pa se sklicuje, češ da izpodbijana sodba ne temelji na zakonu.

4.Kot je v izpodbijani sodbi obrazloženo, ne gre za razlikovanje med posameznimi kategorijami uslužbencev bivše JLA, niti ne za razlikovanje med vojaškimi in civilnimi osebami. Tisto, po čemer mora sodišče tožbene zahtevke, kakršen je pritožnikov, zaradi izrecne zakonske določbe bodisi zavrniti ali pa jim ugoditi, je okoliščina, ali so v trenutku uveljavitve SZ imeli na stanovanju, ki ga hočejo odkupiti, stanovanjsko pravico ali ne. Sodišče v izpodbijani sodbi izrecno poudari, da je pri taki uporabi prvega odstavka 117. člena SZ sodna praksa popolnoma enotna.

5.V vprašanje, ali je omenjena sodna praksa tudi prava, ali torej sodišča v tem pogledu materialno pravo pravilno uporabljajo, se Ustavno sodišče ne more spuščati, ker ni še ena instanca pravdnega postopka. Kolikor pa se pritožnik sklicuje tudi na Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, UZITUL), torej na pravni akt z avtoriteto Ustave, Ustavno sodišče ugotavlja, da iz 14. člena omenjenega zakona, po katerem Republika Slovenija zagotavlja tudi pritožniku statusne, socialne in druge pravice, pridobljene do 25. 6. 1991, ne izhaja tudi njegova pravica do odkupa stanovanja, ki je bila šele kasneje uzakonjena s SZ.

6.Če tožena stranka omogoča odkup stanovanj po pogojih iz SZ tudi posameznikom, ki takega odkupa po določbah tega zakona ne bi bili upravičeni zahtevati, s tem ni mogoče utemeljevati očitka o neenakem sodnem varstvu pravic: sodišče mora soditi po zakonskih določbah neodvisno od tega, kako Ministrstvo za obrambo gospodari s svojimi stanovanjskimi zmogljivostmi.

7.Izpodbijano sodbo je izdalo sodišče, kakršnega zagotavlja 23. člen Ustave za odločanje tudi o pritožnikovih pravicah. Pritožnik ne pove, Ustavno sodišče pa tudi ne vidi, v čem naj bi bila v obravnavanem primeru kršitev pravice do sodnega varstva.

8.Ustavno pritožbo je mogoče utemeljevati z zatrjevanjem kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne pa tudi z zatrjevanjem neskladja izpodbijanega posamičnega akta z drugimi določbami Ustave, kot to stori pritožnik, ko zatrjuje kršitev 153. člena Ustave.

9.Zatrjevanih kršitev človekovih pravic torej očitno ni, zato ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata:

dr. Lojze Ude