Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-164/05

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., odvetnika v Ž., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cp 115/2004 z dne 11. 11. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je bil kot odvetnik stranke v pravdnem postopku kaznovan zaradi žalitve sodišča. Bistveno nedopustno žaljivo ravnanje pritožnika je bilo v tem, da je (kar je nesporno), ker sodnica na naroku ni upoštevala njegovih procesnih predlogov, stranki rekel "a bova midva kar šla", nakar sta skupaj s stranko zapustila razpravno dvorano. V tem naj bi bila žalitev sodišča, storjena na naroku (304. člen v zvezi s 109. členom Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je pritožnika sicer kaznovalo s 300.000 SIT in ugotovilo tudi kršitev prepovedi zlorabe procesnih pravic, vendar tega očitka Višje sodišče ni ponovilo, kazen pa je znižalo na 150.000 SIT.

2.V ustavni pritožbi pritožnik podrobno opisuje potek naroka in pred tem poravnalnega naroka. Navaja, da sodnica ni zagotavljala enakopravnega položaja strank in da ni mogel uveljaviti svojih dokaznih predlogov. Nasprotuje očitku, da je povzdignil glas, prav tako očitku, da je "izločal sodnico". Navaja, da gre za uveljavljeno izrazoslovje v procesni terminologiji in zanika, da bi si jemal pravice, ki jih po zakonu nima. Navaja, da je s takšno formulacijo v bistvu zahteval izločitev sodnice. Navaja, da je glede na potek naroka in ravnanje sodnice ocenil, da je ustrezno, da narok skupaj s stranko zapustita in da to ne more biti žaljivo. Meni, da je v položaju, ko sodišče postopka ne vodi tako, kot je treba, in ne upošteva ustavnih procesnih jamstev, dopustno, da pooblaščenec in stranka zapustita obravnavo. Trdi, da je bil v svojih izvajanjih na naroku strpen, jedrnat, temeljit in pravno izčrpen, kar pa naj bi bilo za sodnico moteče. Meni, da gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Sodišči naj namreč ne bi ustrezno obrazložili, zakaj naj bi bilo njegovo ravnanje žaljivo. Poudarja, da je njegova pravica, da z udeležbo v enakopravnem procesu v korist stranke, ki jo zastopa, izraža svoja dejanska in pravna mnenja v okviru procesnih pravil, sicer ni videti pomena odvetništva kot dela pravosodja. Pritožnik tudi meni, da gre za kršitev načela zakonitosti v kazenskem postopku po 28. členu Ustave. Pojem žalitve sodišča naj namreč v ZPP ne bi bil dovolj določno opredeljen. V teku postopka pred Ustavnim sodiščem je vložil še dve dopolnitvi ustavne pritožbe.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev glede ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču – v nadaljevanju ZUstS). Glede na navedeno Ustavno sodišče tudi v tej zadevi ne bo preizkušalo, ali držijo dejanske ugotovitve sodišča (na primer, da je odvetnik povzdignil glas), in tudi ne pravilnosti pravnih zaključkov o žaljivosti določenih ravnanj pritožnika. Naloga Ustavnega sodišča je zgolj preizkusiti, ali sodišče v izpodbijanem sklepu ni zavzelo kakšnih pravnih stališč, ki bi bila nedopustna z vidika kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Ustavno sodišče je o ustavnopravnih vidikih kaznovanja zaradi žalitve sodišča že izoblikovalo in izčrpno obrazložilo svoja stališča (odločba št. U-I-145/03 z dne 23. 6. 2005, Uradni list RS, št. 69/05 in OdlUS XIV, 62). Pojasnilo je, da ustavno dopusten namen kaznovanja ni v tem, da se zavaruje čast in dobro ime konkretnega sodnika, pač pa v tem, da se zavaruje ugled in avtoriteta sodne oblasti v celoti. Obrazložilo je tudi, da (ob ustrezno nizkih kaznih) takšnega kaznovanja ni mogoče šteti za odločanje o kazenski obtožbi, pač pa bolj za ukrep procesnega vodstva, nujen za zagotovitev učinkovitosti sistema sodnega varstva. Ustavno sodišče je ob tem zavrnilo očitek, da možnost oziroma izvedba kaznovanja zaradi žalitve sodišča nedopustno omejuje pravico do izjavljanja pred sodiščem (22. člen Ustave) ter da odvetniku nedopustno omejuje njegovo z Ustavo zagotovljeno vlogo v sodnih postopkih, ob tem pa po drugi strani tudi izreklo, da je naloga sodišč, da ob morebitnem kaznovanju ocenijo tudi ta vidik.

5.V navedeni odločbi je Ustavno sodišče sicer obravnavalo institut kaznovanja zaradi žalitve sodišča v pisnih vlogah po 109. členu ZPP, v konkretnem primeru pa gre za ravnanje, ki ga je sodišče opredelilo kot žalitev, storjeno na glavni obravnavi, na kar se nanaša 304. člen ZPP. Vendar so razlogi, ki utemeljujejo, zakaj je za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva nujno, da se sankcionirajo žalitve v pisnih vlogah, in zakaj gre pri tem bolj za ukrep procesnega vodstva in ne za kazensko zadevo, še toliko bolj upoštevni pri presoji žaljivih ravnanj, storjenih na glavni obravnavi. Prav tako ni bistveno, da najbolj sporno ravnanje pritožnika v obravnavani zadevi, ki ga je sodišče ocenilo za žaljivo (demonstrativen odhod z obravnave), ni bilo storjeno z besedami, pač pa z ravnanjem. To bi morda lahko bilo pomembno pri oceni, ali gre v obravnavanem primeru sploh lahko za problematiko svobode izražanja po prvem odstavku 39. člena Ustave – vendar se na to svoboščino pritožnik v ustavni pritožbi ne sklicuje.

6.V izpodbijanih sklepih sodišč prve in druge stopnje ni pravnih stališč, ki bi bila v nasprotju s tistimi, ki jih je v zgoraj omenjeni odločbi opredelilo Ustavno sodišče. Sodišči prve in druge stopnje sta ustrezno obrazložili, zakaj štejeta, da je demonstrativen odhod odvetnika z glavne obravnave (prav to ravnanje je namreč pri opredelitvi nedopustnosti ravnanja odvetnika očitno imelo največji pomen) žaljivo za sodno vejo oblasti, pomeni nespoštovanje dostojanstva sodišča in da se z njim sodišču odreka vloga, ki jo ima.

7.Sodišči obeh stopenj sta skladno z zahtevami Ustave tudi ocenili, ali je bilo takšno ravnanje odvetnika nujno z vidika cilja varstva pravic stranke, ki jo je odvetnik zastopal, in ustrezno obrazložili, da bi imel odvetnik na voljo druga, pravno dopustna sredstva, s katerimi bi lahko izrazil nasprotovanje načinu vodenja obravnave. Za presojo Ustavnega sodišča ta ugotovitev sodišč zadošča, pa tudi sicer ni videti, zakaj bi demonstrativen odhod odvetnika z obravnave lahko bil ustrezen način varstva pravic stranke v pravdnem postopku.

8.Dopolnitev ustavne pritožbe, ki sta bili vloženi po poteku roka za vložitev ustavne pritožbe (prvi odstavek 52. člena ZUstS), ni bilo mogoče upoštevati.

9.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia