Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep IV Ip 2608/2016

ECLI:SI:VSLJ:2016:IV.IP.2608.2016 Izvršilni oddelek

sklep o ugovoru tretjega predlog tretjega za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti pravni interes rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe vročitev sklepa dolžniku razlogi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Višje sodišče v Ljubljani
31. avgust 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker je tožba na nedopustnost izvršbe vezana na rok (ta teče od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega), ima tretja pravni interes za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega, vendar le iz razlogov, ki se nanašajo na razmerje med njo in upnikom, saj pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega v bistvu pomeni „predhodno fazo“ morebitne izločitvene tožbe. Tudi sama odločitev v izločitveni pravdi pomeni ureditev pravnega razmerja med tretjo in upnikom in ne posega v razmerje do dolžnika. Pravnomočnost pa vedno zavezuje osebo, glede katere je odločeno o zahtevku, torej upnika in tretjo. Tretja tako lahko kot udeleženka izvršilnega postopka izpodbija izdano potrdilo o pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega le iz razlogov, ki preprečujejo pravnomočnost sklepa v zvezi z nepravilno vročitvijo sklepa njej osebno, ne pa iz razlogov, da je bil sklep nepravilno vročen eni od strank postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tretje za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tretja iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se sklep spremeni tako, da se predlogu tretje za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ugodi oziroma podrejeno, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Sklep je v celoti nepravilen in nezakonit. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da lahko oseba s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti izpodbija potrdilo pravnomočnosti iz razloga, ker ji vročitev sodne pošiljke ni bila pravilno opravljena, ne pa iz razloga, ker naj bi bila vročitev sodne pošiljke opravljena nepravilno drugi osebi v postopku. S tem se tretja ne strinja, saj kaj takega ne izhaja iz nobenega pravnega predpisa. ZIZ v 42. členu določa le, da se lahko potrdilo o pravnomočnosti razveljavi na predlog, ne določa pa, kdo je upravičen takšen predlog podati. Zato je logično, da lahko potrdilo o pravnomočnosti zaradi nepravilne vročitve izpodbija vsakdo, ki ima za to pravni interes. Pravni interes pa tretja ima, saj je na pravnomočnost sklepa vezana z rokom, v katerem mora zoper upnika vložiti tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na njenih premičninah. Tretja pa se je sklicevala na nepravilno vročitev sodne pošiljke dolžniku s tako imenovano fikcijo vročitve na naslovu Ljubljana. To pa je po njeni oceni razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno potrdilo o pravnomočnosti sklepa z dne 9. 11. 2015 razveljaviti. Opozarja na vročitev v skladu s 140. členom ZPP, po katerem se sodna pisanja vročajo tako, da oseba, ki sodno pisanje prejme oziroma kdo od njegovih odraslih članov gospodinjstva ali oseba, ki je na njegovem delovnem mestu pooblaščena za sprejemanje pošte, podpiše potrdilo o vročitvi oziroma vročilnico ter nanjo z besedo zapiše datum prejema. V sodnem spisu se v zvezi s sklepom z dne 9. 11. 2015 ne nahaja nobena vročilnica, ki bi bila podpisana s strani dolžnika oziroma osebe, ki bi bila sodno pisanje zanj dolžna in upravičena sprejeti. S strani sodišča pa je bilo odrejeno, da se sodna pisanja dolžniku vročajo na naslov Ljubljana. Na omenjenem naslovu pa dolžnik ne stanuje in zato tudi na tem naslovu nadomestne vročitve ni bilo mogoče opraviti, saj stanovalci niso člani gospodinjstva. Sodišče se v izpodbijanem sklepu sklicuje na to, da je bila vročitev sklepa z dne 9. 11. 2015 dolžniku opravljena po določbi 142. člena ZPP. Na omenjenem naslovu Ljubljana pa dolžnik nima prijavljenega stalnega bivališča, kar je v izpodbijanem sklepu tudi jasno navedlo sodišče, prav tako pa na tem naslovu dolžnik dejansko ne biva. Na tem naslovu živi njegova mati, ki ima enak priimek kot on. Zato je vročevalec očitno nepravilno ocenil, da za pravilno vročitev pošiljke zadostuje to, da je na hišnem predalčniku naveden enak priimek. Predpogoj za nastop pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe pa je pravilna vročitev pisanja stranki. Sodna praksa je že zavzela stališče, da vročitev ni uspešna, ko je naslovnik na videz seznanjen s sodno pošiljko, v resnici pa ni bil in se tudi ni imel možnosti pravočasno se seznaniti z njo. Vročanje pa je procesni institut, ki služi uresničevanju pravice do informacije kot predpogoja pravice do izjave v postopku, nadomestno vročitev oziroma fikcijo vročitve pa je mogoče opraviti le na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča. Jasno je torej, da sodišče v predmetnem postopku ni ravnalo pravilno, ko je dolžniku sklep z dne 9. 11. 2015 arbitrarno vročalo na naslov Ljubljana. Da na omenjenem naslovu ne živi dolžnik, temveč živi dolžnikova mati, pa je sodišče seznanjeno že od 14. 10. 2015, ko je dolžnikova mati M. M. hkrati z ugovorom tretje K. M. sama vložila ugovor tretjega in predlog za odlog izvršbe. Na ta način se je iz naslova matere dolžnika sodišče seznanilo, kakor tudi upnik. Po njeni oceni se je upnik dobro zavedal, da na omenjenem naslovu dolžnik dejansko ne prebiva. Z vsemi postopki vročanja sklepa z dne 9. 11. 2015 dolžniku pa je jasno, da sklep dolžniku ni bil vročen in sodišče o tem nedvomno nima nobenega dokaza, ki bi zanesljivo potrjeval vročitev sklepa dolžniku. Zato se dolžnik s sklepom ni imel možnosti seznaniti. Posledično sklep z dne 9. 11. 2015 tudi ni bil dolžniku pravilno vročen in zato ni mogel postati pravnomočen. Na ta način je sodišče nepravilno izdalo pravnomočnost sklepa in v posledici tega je predlog tretje za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa z dne 9. 11. 2015, utemeljen.

3. Upnik in dolžnik nista podala odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Iz spisa izhaja, da je tretja vložila predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa z dne 9. 11. 2015 (s katerim je bil njen ugovor kot tretje zavrnjen) iz razlogov, da sklep ni bil pravilno vročen dolžniku in posledično ni mogel postati pravnomočen. Sodišče prve stopnje je njen predlog z izpodbijanim sklepom zavrnilo z razlogi, da tretja ne more izpodbijati vročitve sklepa z dne 9. 11. 2015 dolžniku, temveč bi lahko uveljavljala le razloge za nepravilno vročitev sklepa njej kot udeleženki postopka.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe tretje, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da tretja nima pravnega interesa za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa z dne 9. 11. 2015. V kolikor bi sodišče prve stopnje menilo, da tretja nima pravnega interesa za vložitev takšnega predloga, bi njen predlog zavrglo, saj pravni interes predstavlja procesno predpostavko, na katero pazi sodišče ves čas postopka. Iz izreka izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je sodišče predlog tretje zavrnilo in pri tem zavzelo stališče, da se na nepravilno vročitev sklepa z dne 9. 11. 2015 dolžniku ne more sklicevati tretja kot udeleženka postopka, temveč se lahko na nepravilno vročitev sklicuje dolžnik sam. Takšno stališče pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno.

8. Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti po drugem odstavku 42. člena ZIZ razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Določba se smiselno uporablja tudi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodne odločbe. Za uveljavljanje takšnega predloga pa mora oseba, ki predlaga razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa, imeti pravni interes, ki je ena od procesnih predpostavk za dovoljenost zahtevka, na katero sodišče pazi ves čas postopka. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu upnika ugodeno, se lahko izpodbija z ugovorom, ki je edino pravno sredstvo dolžnika zoper takšen sklep po drugem odstavku 9. člena ZIZ in prvem odstavku 53. člena ZIZ. Zoper sklep o izvršbi pa lahko tretji, ki zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, poda ugovor tretjega in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (prvi odstavek 64. člena ZIZ). Tretja ni stranka postopka, ampak udeleženec postopka, saj uveljavlja svojo pravico na predmetu izvršbe (primerjaj 4. in 5. točko 16. člena ZIZ). Ugovor tretjega tako lahko udeleženec postopka vloži vse od izdaje sklepa o izvršbi dalje ne glede na to, ali je sklep o izvršbi že pravnomočen. Zakon namreč daje tretjemu na voljo poseben pravni institut za varstvo njegovih pravic na predmetu izvršbe, ki ga lahko uveljavlja v izvršilnem postopku.

9. S tem, ko sodišče s sklepom zavrne ugovor tretjega, lahko tretji v 30. dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega, začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na določene predmete, ni dopustna (tretji odstavek 65. člena ZIZ). Pogoj za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe je tako pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega. Namen izločitvene tožbe pa je v tem, da se osebi, ki ni stranka izvršilnega postopka, omogoči učinkovita obramba njenega premoženja pred posegi v izvršilnem postopku. Tretji v takšnem primeru vloži izločitveno tožbo zoper upnika, saj je upnik tisti, ki je ugovoru tretjega v izvršilnem postopku nasprotoval (drugi odstavek 65. člena ZIZ), po četrtem odstavku 65. člena ZIZ pa je s tožbo na pasivni strani lahko zajet tudi dolžnik, vendar le, če je izpodbijal pravico tretji osebi. V konkretnem izvršilnem postopku je upnik nasprotoval ugovoru tretje, zato ima tretja pravni interes na vložitev izločitvene tožbe le zoper upnika. V kolikor bi tretja vložila tožbo na nedopustnost izvršbe zoper upnika, pa bi sodba v morebitni pravdi, kjer kot tožena stranka nastopa upnik, zavezovala le upnika in tretjo, saj takšna sodba nima razširjenih subjektivnih meja pravnomočnosti in tako ne zavezuje dolžnika. Posledično se tudi pravni interes tretje zato ne more presojati v razmerju, ki se nanaša na zatrjevano nepravilno vročitev sklepa z dne 9. 11. 2015 dolžniku.(1) Zato lahko tretji v ugovoru po 64. členu ZIZ in v morebitni kasnejši izločitveni pravdi uveljavlja le tiste ugovore, ki se nanašajo na razmerje med tretjim in upnikom, saj tretji vloži tožbo na nedopustnost izvršbe ravno iz razloga, ker mu je upnik v izvršilnem postopku pri ugovoru tretjega nasprotoval. Omenjene določbe nakazujejo, da gre za ureditev materialnopravnega razmerja med upnikom in tretjim v razmerju do predmeta izvršbe in v ničemer ne posega v procesni in materialni položaj dolžnika.

10. Ker je tožba na nedopustnost izvršbe vezana na rok (v konkretnem primeru teče od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega), tretja ima pravni interes za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega, vendar le iz razlogov, ki se nanašajo na razmerje med njo in upnikom, saj pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega v bistvu pomeni „predhodno fazo“ morebitne izločitvene tožbe. Tudi sama odločitev v izločitveni pravdi pomeni ureditev pravnega razmerja med tretjo in upnikom in ne posega v razmerje do dolžnika. Pravnomočnost pa vedno zavezuje osebo, glede katere je odločeno o zahtevku, torej upnika in tretjo. Tretja tako lahko kot udeleženka izvršilnega postopka izpodbija izdano potrdilo o pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega le iz razlogov, ki preprečujejo pravnomočnost sklepa v zvezi z nepravilno vročitvijo sklepa njej osebno, ne pa iz razlogov, da je bil sklep nepravilno vročen eni od strank postopka. Na to nedvomno kažejo tudi pravila, da se na kršitev pravil o vročanju lahko sklicuje le tisti, ki mu je bila z nepravilno vročitvijo kršena pravica do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, med katere sodi tudi pravica do izjavljanja v postopku. Udeleženka izvršilnega postopka tako ne more zavarovati teka roka za vložitev izločitvene tožbe s sklicevanjem kršitev eni od strank postopka.

11. Pravica do sodelovanja v postopku je tako osrednja in globalna procesna pravica, bistveni pogoj za uresničevanje te pravice pa je pravica do informacije. Oseba pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Na razloge nepravilne vročitve sodne odločbe se torej lahko sklicuje le tisti, ki mu je bila v konkretnem primeru kršena pravica do izjave, nenazadnje pa na to kaže tudi določba 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, da je vročilnica javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vročilnica tako dokazuje, da je bilo določeno sodno pisanje, ki se vroča osebno, vročeno naslovniku na določen naslov in na določen dan, kar pomeni, da se lahko le naslovnik sklicuje na nepravilnost vročitve sodne odločbe.

12. Trditev o nepravilni vročitvi sklepa o zavrnitvi ugovora tretje njej osebno, tretja v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ni zatrjevala, posledično pa so vsa njena pravna naziranja v zvezi z nepravilno nadomestno vročitvijo sklepa dolžniku, pravno nepomembna. Zato pritožbeno sodišče na te trditve ne odgovarja. Posledično so tudi napačna pravna naziranja tretje v pritožbi zoper izpodbijani sklep, da ZIZ v 42. členu govori le o vložitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, ne govori pa, kdo lahko takšen predlog vloži. Nedvomno lahko takšen predlog vloži stranka ali udeleženec postopka, ki ima pravni interes. Tretja ima pravni interes za vložitev takšnega predloga, saj ji od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretje teče rok, v katerem lahko sproži izločitveno pravdo zoper upnika. Vendar pa je pri navajanju razlogov, s katerimi utemeljuje, da je bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa z dne 9. 11. 2015 nepravilno izdano, omejena zgolj na razloge v zvezi z nepravilno vročitvijo sklepa o zavrnitvi ugovora tretje njej, ne more pa s svojim predlogom doseči razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa zaradi zatrjevane kršitve pravice do izjave dolžniku.

13. Sklep sodišča prve stopnje je tako pravilen in zakonit, pritožba tretje pa neutemeljena. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbo tretje zavrnilo ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1): Sklep II Ips 647/2007 z dne 20. 11. 2008.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia