Jedro

Nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks, vloženega po odvetniku, se ne pošilja v dopolnitev, ampak ga sodišče takoj zavrže na podlagi drugega odstavka 108. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba drugega in tretjega tožnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Drugi in tretji tožnik sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prvega tožnika oprostilo plačila sodnih taks za revizijo (1. točka izreka), enak predlog drugega in tretjega tožnika pa je zavrnilo (2. točka izreka), ker je ugotovilo, da s plačilom sodne takse v znesku 148,00 EUR ne bo ogroženo njuno preživljanje (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1).

2. Drugi in tretji tožnik izpodbijata sklep sodišča prve stopnje zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da ju Vrhovno sodišče oprosti plačila sodne takse v obravnavani zadevi. Navajata, da je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju z lastno sodno prakso, kajti v zadevi I U 442/2009 ju je pravnomočno oprostilo plačila sodnih taks, zato sodna praksa sodišča prve stopnje ni enotna. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo z vpogledom v druge spise na istem sodišču, ni pa vpogledalo v spis, kjer sta bila drugi in tretji tožnik plačila takse oproščena. Dohodek oseb, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z drugim in tretjim tožnikom, ne dosega minimalne plače v Republiki Sloveniji, zato bi se s plačilom 148,00 EUR njihova sredstva, ki jih imajo za preživljanje, občutno zmanjšala. Vsi trije tožniki živijo v istem gospodinjstvu, zato ni logično, da je sodišče prve stopnje enega od njih oprostilo plačila sodnih taks, drugih dveh pa ne. Sodišče prve stopnje je tudi nezakonito izločilo prvega tožnika iz skupnega gospodinjstva. Prvi tožnik je namreč polnoletni otrok drugega in tretjega tožnika, ki je po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR dolžan skrbeti za starša, če se nista sposobna preživljati sama, zato sta logično tudi starša dolžna preživljati svojega polnoletnega otroka, če se ni sposoben preživljati. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati tudi, da imata drugi in tretji tožnik odprtih več sporov pri tem sodišču in vsako plačilo sodne takse bi nedvomno ogrozilo njuno preživljanje. Predlagata še prednostno obravnavo zadeve, zahtevata povračilo sodnih stroškov in predlagata oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drugi in tretji tožnik sta skupaj z revizijo dne 1. 10. 2009 po odvetniku vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pri tem pa predlogu ni bilo priložena pisna izjava o premoženjskem stanju predlagateljev in premoženjskem stanju družinskih članov v smislu drugega in tretjega odstavka 12. člena ZST-1. To po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da sta drugi in tretji tožnik po odvetniku vložila vlogo, ki ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala v smislu prvega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (nepopolna vloga). Ker je bila vloga vložena po odvetniku, bi jo moralo sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 108. člena ZPP zavreči brez pošiljanja v dopolnitev, ne pa obravnavati po vsebini.

6. Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog drugega in tretjega tožnika, namesto da bi ga zavrglo, pa ta kršitev ni takšna, da bi terjala spremembo izpodbijanega sklepa in zavrženje njunega predloga. Vrhovno sodišče se tudi ne opredeljuje do obširnih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na vsebinsko obravnavo predloga, kajti glede na to, da bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavreči, te navedbe za presojo obravnavane zadeve niso bistvene (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

7. Vrhovno sodišče pa pripominja še, da mora sodišče prve stopnje pri odmeri takse upoštevati, da sodna taksa za revizijo po tarifni številki 6131 znaša 164,00 EUR in ne 148,00 EUR, kolikor je zapisalo sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi določbe 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se ZPP primerno uporablja tudi za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, uporabilo določbo 76. člena ZUS-1 in zavrnilo pritožbo drugega in tretjega tožnika zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

9. Ker drugi in tretji tožnik s pritožbo nista uspela, na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka.

10. O novem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za obravnavano pritožbo pa je pristojno odločati sodišče prve stopnje (prvi odstavek 12. člena ZST-1).