Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker po zakonu niso izpolnjene predpostavke za dovolitev obnove postopka upravnega spora, v zvezi s katerim prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč, zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS odločil, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev predloga za obnovo postopka v pravnomočno končanem upravnem sporu, št. U 319/2004, ki se je vodil pred Upravnim sodiščem RS, Oddelek v Mariboru, zaradi priznanja statusa vojaškega mirnodobnega invalida.
V obrazložitvi svoje odločbe organ za brezplačno pravno pomoč navaja, da je tožnik dne 19. 10. 2010 vložil prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred Upravnim sodiščem RS in vložitev predloga – zahteve za obnovo postopka. V prošnji navaja, da želi vložiti predlog oziroma zahtevo za obnovo postopka zoper pravnomočen sklep Ustavnega sodišča RS, št. Up-1030-06-5 z dne 11. 6. 2007 ali „postopka za uveljavljanje statusa vojnega ali vojaškega mirnodobnega invalida“ na podlagi dopolnilnega mnenja dr. A.A. z dne 17. 9. 2010, katerega kopijo prilaga. Predložil je tudi podatke in dokumentacijo glede svojega premoženjskega stanja. Predlaga, da ga v predmetni zadevi zastopa Odvetniška pisarna B. Vendar pa tožnikova prošnja ni utemeljena glede na določbe 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. list RS št. 48/01, 50/04 in 23/08), po kateri se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med drugim, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Ne glede na posebne določbe ZBPP glede nujne brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 36. člena ZBPP) v zvezi z drugim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06 s spremembami), mora pristojni organ pri odločanju o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči (tudi nujne) na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti, ali so izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP (primerjaj s sodbo Upravnega sodišča RS, št. 670/2007-6 z dne 9. 5. 2007). Obnova postopka upravnega spora je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži le v izjemnih primerih iz razlogov po 96. členu ZUS-1. V predmetni zadevi želi prosilec doseči obnovo navedenega pravnomočno končanega upravnega spora na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca psihiatra z dne 17. 9. 2010, da prosilec ob vložitvi tožbe dne 30. 5. 2002 ni bil sposoben samostojno opravljati procesnih dejanj in bi potreboval skrbnika za poseben primer. Prosilec torej želi v pravnomočno končanem upravnem sporu doseči obnovo postopka s predložitvijo novega dokaza – psihiatričnega izvedeniškega mnenja, kar pa glede na določilo drugega odstavka 96. člena ZUS-1 ni mogoče. Zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 (nova dejstva ali dokazi) je namreč mogoče obnovo dovolitvi le, če bi sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. V zadevi št. U 319/2004 (v zvezi s katero želi tožnik doseči obnovo sodnega postopka v upravnem sporu) je sodišče s sodbo št. U 319/2004 z dne 18. 1. 2005 na nejavni seji zavrnilo tožnikovo tožbo, njegovo pritožbo zoper navedeno sodbo je zavrnilo Vrhovno sodišče RS s svojo sodbo opr. št. I Up 352/2005 z dne 4. 4. 2006, pri čemer sodišči nista sami ugotavljali dejanskega stanja, temveč sta kot zakonito potrdili zavrnilno odločitev upravnega organa. Pri tem ne gre spregledati, da je bil prosilec v upravnem sporu na prvi in drugi stopnji zastopan po odvetniku, nikjer v postopku pa ni bilo izpostavljeno vprašanje prosilčeve morebitne procesne nesposobnosti v upravnem sporu. Tudi Ustavno sodišče RS s sklepom št. Up-1030/06-5 z dne 11. 6. 2007 prosilčeve ustavne pritožbe v tej zadevi ni sprejelo v obravnavo, saj je ugotovilo, da ni bil kršen 22. člen Ustave RS, ki vsebuje jamstva procesne narave. Glede na navedeno organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za vložitev predloga za obnovo postopka niti po 1. točki, niti po katerikoli drugi točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, zato vložitev predloga za obnovo postopka nima verjetnega izgleda za uspeh in je prosilčeva prošnja očitno nerazumna. Zato je treba prošnjo zavrniti kot neutemeljeno iz razloga, ker prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP.
Iz tožnikove laično napisane tožbe izhaja, da je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč v izpodbijani odločbi nepravilna, ker je sodišče v zadevi U 319/2004 samo ugotavljalo dejansko stanje. Zato vztraja pri zahtevi za obnovo postopka, pri čemer se sklicuje na priloženo dokumentacijo.
V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je organ za brezplačno pravno pomoč upravičeno zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razlogov po 24. členu ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato tudi ni razumno sprožati. Organ za brezplačno pravno pomoč je za svojo odločitev navedel pravilne in utemeljene razloge, na katere se sodišče sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010).
Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno ni nerazumna in da ima verjeten uspeh za uspeh, zaradi česar je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alinea prvega odstavka 24. člena). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP).
Organ za brezplačno pravno pomoč je v obravnavanem primeru tožnikovo zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil kot očitno nerazumno iz razloga, ker je presodil, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh pri svoji zahtevi za obnovo postopka v pravnomočno končanem upravnem sporu št. U 319/2004, ki se je vodil pred Upravnim sodiščem RS, Oddelek v Mariboru zaradi priznanja statusa vojaškega mirnodobnega invalida. Sodišče se strinja s presojo organa za brezplačno pravno pomoč, da dodatno izvedeniško psihiatrično mnenje ne predstavlja novega dokaza, ki bi omogočal obnovo postopka zaradi novih dejstev in novih dokazov po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, saj je bil tožnik v navedenem upravnem sporu vseskozi zastopan po odvetniku. Prav tako se sodišče strinja z ugotovitvijo, da takšen nov dokaz v obravnavanem primeru ni mogoč tudi zaradi določbe drugega odstavka 96. člena ZUS-1, po kateri je mogoče obnovo postopka zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 dovoliti le v primeru, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. V zadevi U 319/2004 sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, ampak je svojo odločitev (da se tožba zavrne) oprlo na ugotovitev, da je bilo dejansko in pravno stanje zadeve v upravnem postopku pravilno in popolno ugotovljeno.
Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila izpodbijana odločitev organa za brezplačno pravno pomoč zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.