Jedro

Glede vprašanja, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v prekrškovnem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana človekova pravica iz točke (c) tretjega odstavka 6. člena EKČP, je treba uporabiti kriterije, ki sta jih ESČP in Vrhovno sodišče uporabila v zvezi z brezplačnim zastopanjem po zagovorniku v kazenskem postopku, in sicer je treba upoštevati: (1) resnost kršitev in teža zagrožene kazni ter (2) kompleksnost obravnavane zadeve in v tej zvezi tudi osebnostne lastnosti obdolženca.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 387/2024 z dne 24. 5. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 2. 5. 2024 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem PR 33/2024 z dne 18. 4. 2024.

2.Iz obrazložitve je razvidno, da je tožena stranka v postopku tožnikovega pooblaščenca pozvala, da prošnjo dopolni z navedbo konkretnih razlogov za vložitev pritožbe. Pooblaščenec je poslal pritožbo z dne 3. 5. 2024 in navedel, da so iz nje razvidni pritožbeni razlogi.

3.Tožena stranka je najprej ugotovila, da iz sodbe Okrajnega sodišča v Krškem PR 33/2024 z dne 18. 4. 2024 izhaja, da je bil tožnik spoznan za odgovornega vožnje osebnega avtomobila brez veljavnega vozniškega dovoljenja (I. točka izreka), s čimer je storil prekršek po osmem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1) v zvezi s 3. točko prvega odstavka 56. člena ZVoz-1, za kar mu je sodišče izreklo globo 500 EUR (II. točka izreka), mu na podlagi 25. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) odvzelo začasno zaseženo vozilo, ki se bo po pravnomočnosti sodbe uničilo (III. točka izreka), tožnik je bil oproščen plačila sodne takse, kot stroškov postopka na podlagi petega odstavka 144 člena ZP-1 (V. točka izreka), naložilo pa mu je plačilo stroškov postopka iz prvega odstavka 143. člena ZP-1 - stroške zasega in hrambe vozila do pravnomočnosti sodbe (IV. točka izreka).

4.V pritožbi tožnikov pooblaščenec iz upravnega postopka in hkrati zagovornik iz prekrškovnega postopka sodišču očita kontradiktornost izreka sodbe glede tožnikove obveznosti plačila stroškov (sodišče naj bi v V. točki izreka odločilo, da se tožnika oprosti plačila stroškov postopka, hkrati pa je v IV. točki izreka odločilo, da je dolžan plačati stroške postopka), glede česar je tožena stranka presodila, da kaj takšnega iz izreka ne izhaja (sodišče je tožnika oprostilo samo plačila sodne takse kot stroškov postopka in ne vseh stroškov postopka). Glede pritožbenega očitka, da je sodišče sledilo zgolj izpovedbam policistov, vključno s tem, da naj bi po odvzeto vozilo prišel A. A., in da je tožnikovo zanikanje očitanega prekrška potrdila tudi B. B., je tožena stranka ugotovila, da iz obrazložitve sodbe ne izhaja, da naj bi po zaseženo vozilo prišel A. A., pač pa je glede A. A. razvidna le izjava policista, da je ta oseba prišla iskat tožnika. Zagovornik v pritožbi sodišču tudi očita, da bi z uničenjem vozila nastala tožniku zelo velika škoda, saj bi se zaseženo vozilo lahko prodalo, ker ima visoko vrednost, vozilo namreč ni letnik 2000, temveč 2012. Tožena stranka je ugotovila, da iz izpisa iz evidence e-risk, ki ga je pridobila, to ne izhaja, enako tudi ne, da naj bi imel tožnik v lasti kar 3 vozila Megane. Po prepričanju tožene stranke je pričakovanje tožnika, da bo z vloženo pritožbo z dne 3. 5. 2024, v kateri so navedbe v nasprotju z listinskimi dokazi v upravnem spisu, uspel, očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (PRp 142/2021). Vložitev pritožbe je zato nerazumna. Sodna praksa je izoblikovala jasna stališča, da storitev prekrška po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1, tj. vožnja motornega vozila v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja, že sama po sebi predstavlja ogrožanje splošne varnosti javnega prometa ter življenja in zdravja ljudi. Na nevarnost tovrstnega prekrška kaže tudi dejstvo, da je v skladu s 5. točko prvega odstavka 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) predpisan obvezen zaseg motornega vozila vozniku. V takih primerih predlagatelj rednega sodnega postopka predlaga tudi izrek stranske sankcije odvzema vozila po 25. členu ZP-1 in predlaga, da se zaradi zagotovitve varnosti cestnega prometa obdolžencu izreče tudi stranska sankcija odvzema zaseženega vozila, ker obstaja ponovitvena nevarnost in je mogoče le z odvzemom vozila preprečiti posest osebnega avtomobila in ponavljanje prekrškov. Zoper tožnika je bil zato pravilno uveden redni sodni postopek o prekršku, podane so bile tudi okoliščine, ki opravičujejo oziroma narekujejo izrek stranske sankcije odvzema predmetov po prvem odstavku 25. člena ZP-1. Izrek stranske sankcije je namenjen preprečitvi ponavljanja prekrškov, saj je tožnik specialni povratnik. Glede na vse navedeno je tožena stranka tožnikovo prošnjo zavrnila kot nerazumno na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Povzetek tožbenih navedb

5.V tožbi tožnik uveljavlja kršitev pravice do sodnega varstva, načela pravne in socialne države, prepovedi diskriminacije, pravice do pravnega sredstva in do obrambe v prekrškovnih postopkih ter pravice do enakosti v postopku. Trdi, da je bilo nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, nepravilno uporabljeno materialno pravo in da so podane bistvene kršitve določb postopka. Po njegovem mnenju se je tožena stranka nezakonito in neutemeljeno spustila v vsebinsko obravnavanje prekrškovne zadeve PR 33/2024 in tožniku zavrnila prošnjo za BPP, češ da je pritožba tako ali tako neutemeljena. S tem je tožena stranka izpolnjevanje objektivnega pogoja nedopustno vezala na uspeh s pritožbo. Tožena stranka očitno ne loči med neutemeljenostjo (npr. pritožbe) in nerazumnostjo zadeve in se postavlja v vlogo razsodnika oziroma instančnega sodišča. Sodišču predlaga odpravo odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek ter stroške postopka.

6.Tožena stranka je predložila upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Presoja tožbe

K I. točki izreka

8.Tožba je utemeljena.

9.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem PR 33/2024 z dne 18. 4. 2024, v kateri je sodišče tožnika spoznalo za odgovornega prekrška vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja in mu izreklo globo 500 EUR (I. in II. točka izreka) ter mu odvzelo zaseženo vozilo, ki se po pravnomočnosti sodbe uniči (III. točka izreka). Odločeno je bilo tudi, da mora tožnik plačati stroške zasega in hrambe vozila, o katerih bo sodišče odločilo naknadno (IV. točka izreka), sodne takse kot stroškov postopka pa je sodišče tožnika oprostilo (V. točka izreka). V VI. točki izreka je glede plačila globe zapisano opozorilo, da lahko tožnik predlaga plačilo globe po obrokih; da če je upravičen do redne BPP po materialnem kriteriju po ZBPP in ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 EUR, lahko predlaga, da se plačilo globe in stroškov nadomesti z delom v splošno korist; in da se bodo neplačana globa in stroški postopka izterjali prisilno, če pa niti to ne bo mogoče, pa se bo globa lahko v skladu z zakonom izvršila z nadomestnim zaporom.

10.V uvodu tožbe tožnik navede, da je bilo v postopku dejansko stanje nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno ter da so bile storjene bistvene kršitve določb postopka, vendar v nadaljevanju tožbe argumentirano zatrjuje le kršitev ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS1) in pravnega sredstva (25. člen Ustave RS2) in s tem povezano nepravilno uporabo materialnega prava, tj. določbe 24. člena ZBPP. Trdi, da je tožena stranka nezakonito izpolnjevanje objektivnega pogoja vezala na uspeh s pritožbo.

11.V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP, na podlagi katerega je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo, se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati ter, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

12.Navedeno določbo 24. člena ZBPP je treba razlagati v skladu z namenom ZBPP, ki je bil sprejet zaradi uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in pravice iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP), po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče, kdor je obdolžen kaznivega dejanja pa ima pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali, če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti (prvi odstavek in točka (c) tretjega odstavka 6. člena EKČP).

13.Upravno sodišče je že sprejelo stališče, da je ZP-1 spremenil obravnavanje prekrškov in utrdil zavedanje, da sodijo prekrški v področje kaznovalnega prava, v katerem se uporablja in izreka represivne ukrepe ter da se z umestitvijo v omenjeno področje pri obravnavi prekrškov nalaga zakonodajalcu in uporabniku prava obveznost upoštevanja minimalnih ustavnopravnih jamstev, prav tako kot pri kaznivih dejanjih. Tudi v prekrškovnih postopkih je treba zato uporabiti stališča, ki so se oblikovala v sodni praksi Vrhovnega sodišča v zvezi s kazenskimi zadevami in izhajajo iz ustaljene prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).

14.Tako je glede vprašanja, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v prekrškovnem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana človekova pravica iz točke (c) tretjega odstavka 6. člena EKČP, treba uporabiti kriterije, ki sta jih ESČP in Vrhovno sodišče uporabila v zvezi z brezplačnim zastopanjem po zagovorniku v kazenskem postopku, in sicer je treba upoštevati: (1) resnost kršitev in teža zagrožene kazni ter (2) kompleksnost obravnavane zadeve in v tej zvezi tudi osebnostne lastnosti obdolženca.

15.Iz izpodbijanega akta izhaja, da se je tožena stranka opredelila zgolj do možnosti uspeha s pritožbo, čemur tožnik v tožbi izrecno nasprotuje. Čeprav je lahko po 24. členu ZBPP in posebej glede presoje upravičenosti do BPP v pritožbenih postopkih relevantna tudi ocena možnosti uspeha v postopku, so glede na zgoraj povzeta stališča relevantni tudi in predvsem resnost kršitev in teža zagrožene kazni ter kompleksnost obravnavane zadeve, vključno z osebnostnimi lastnostmi obdolženca, s čimer se tožena stranka v izpodbijani odločbi ni ukvarjala. Prav glede osebnih okoliščin npr. tožnik ugovarja, da je Rom, kar je ob upoštevanju dejstev, ki izhajajo iz uvoda sodbe Okrajnega sodišča v Krškem PR 33/2024 z dne 18. 4. 2024, da ima končanih le pet razredov osnovne šole, da je brez poklica in brez zaposlitve, relevantno.

16.Tožena stranka je torej napačno uporabila materialno pravo (24. člen ZBPP), zato je sodišče odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V njem bo tožena stranka morala upoštevati vse navedene relevantne kriterije in ne le možnosti uspeha s pritožbo.

17.Sodišče še pripominja, da mora tožena stranka v postopku po ZBPP postopati po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP), torej tudi 9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki v prvem odstavku določa, da je treba preden se izda odločba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, in v tretjem odstavku, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Iz izpodbijane odločbe ter upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka v postopku pridobila izpis iz evidence e-risk in prav na podlagi podatkov iz te evidence (glede tožnikovega lastništva vozil) ocenjevala (ne)utemeljenost tožnikove pritožbe oziroma razumnost vlaganja le-te, pri čemer tožnika z navedenim izpisom oziroma z dejstvi, ki iz njega izhajajo, predhodno ni seznanila. To predstavlja kršitev 9. člena ZUP in na podlagi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki jo mora v ponovnem postopku prav tako odpraviti.

18.Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo treba tožbi ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov, v postopku pa ni sodelovala stranka z nasprotnim interesom.

K II. točki izreka

19.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnika, ki je upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. V skladu s tem pravilnikom je sodišče tožniku priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, torej skupaj 347,70 EUR, saj je tožnika v postopku zastopal odvetnik. Stroške je tožena stranka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Ta določa:(1) Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. (2) Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom.

2Ta določa: Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

3Da se določba nanaša tudi na prekrškovne zadeve in o pravno relevantni sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zvezi s (c) točko tretjega odstavka 6. člena EKČP glej: Guide on Article 6 of the European Convention on Human Rights - Right to a fair trial (criminal limb), updated on 29 February 2024.

4Sodba Upravnega sodišča I U 1885/2020 z dne 16. 2. 2021, ki glede tega dela napotuje na: Kovač, P., Kerševan, E., Pečarič, M., Remic, M., Orel, N., in Čas, P. , Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona; Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, (2016), str. 257. Enako tudi Upravno sodišče v sodbah III U 73/2022 z dne 21. 4. 2022, I U 1318/2023 z dne 19. 12. 2023, I U 1698/2017 z dne 3. 10. 2017 idr.

5Gl. sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 226/2014 z 11. 11. 2015 in X Ips 224/2014 z 10. 12. 2015.

6Primerjaj: sodba Vrhovnega sodišča X Ips 226/2014 z 11. 11. 2015, točka 15 obrazložitve.

7Sodba Vrhovnega sodišča X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 (15. točka), enako tudi sodba I U 1698/2017 z dne 3. 10. 2017. Gl. tudi Guide on Article 6 of the European Convention on Human Rights - Right to a fair trial (criminal limb), updated on 29 February 2024 (501. točka).

8Tako tudi Upravno v sodbi I U 1885/2020 z dne 16. 2. 2021.

9Tako tudi Upravno sodišče v sodbi I U 1885/2020 z dne 16. 2. 2021.

9Navedeno načelo zaslišanja stranke je dodatno konkretizirano v 144. do 146. členu ZUP in je odraz načela enakega varstva pravic. Z jamstvom enakega varstva pravic 22. člen Ustave RS opredeljuje eno od temeljnih pravic v postopkih pred državnimi organi. Bistvena vsebina te pravice je v tem, da se posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici ali pravni koristi, ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev o njegovi pravici. Ta zahteva temelji na spoštovanju človekove osebnosti in dostojanstva, saj zagotavlja vsakomur možnost izjaviti se v postopku, ki zadeva njegove pravice in interese in tako preprečuje, da bi postal le predmet postopka (gl. npr. odločbo Ustavnega sodišča Up-879/12, U-I-234/12 z dne 24. 4. 2014, Up - 785/15, Up-788/15 z dne 27. 10. 2016).

-------------------------------

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.