Jedro

Bančna dokumentacija iz Republike Avstrije in druge listine v nemškem jeziku, ki niso prevedene, samo za to še ne morejo predstavljati nedovoljenih dokazov, ki bi jih bilo treba po določbi 83. člena ZKP izločiti iz spisa. Res je pravica do uporabe svojega jezika in pisave ustavna kategorija (62. člen Ustave Republike Slovenije), ki je na izvedbeni ravni v kazenskem postopku konkretizirana v 8. členu ZKP, vendar zaradi izdelave izvedenskega mnenja, ki je temeljilo med drugim tudi na neprevedeni dokumentaciji, še ni prišlo do kršitve navedenih določil, ki bi lahko imele za posledico nedovoljenost dokaza (izvedenskega mnenja).

Ob tem ko ne gre za listine, pridobljene na kakršenkoli nedovoljen način, pri čemer bo mogoče posamezne listine, katerih relevantnost se bo izpostavila v nadaljnjem postopku, še vedno prevesti, se odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je zavrnilo predlog obrambe za izločitev dokazov, izkaže za povsem utemeljeno.

Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da nezadovoljstvo stranke z izdelanim izvedenskim mnenjem ne more biti razlog za izločitev dokazov, saj gre za vprašanje dokazne ocene, ki bo predmet nadaljnjega dokaznega postopka.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog zagovornika obdolženega A. A. za izločitev dokazov.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov s predlogom, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni, tako da predlogu obrambe za izločitev dokazov ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Jedro pritožbenih izvajanj, s katerimi zagovornik smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), je v graji izvedenskega mnenja izvedenca finančne stroke, ki je za svoje delo uporabljal tudi bančno dokumentacijo v nemškem jeziku, tako da se je uporabilo dokazno gradivo, ne da bi bile listine, ki so bile uporabljene za izdelavo izvedenskega mnenja, predhodno prevedene. Tako po mnenju zagovornika niti ni mogoče preveriti, ali je mnenje pravilno ali ne. Pritožba poudarja, da izvedenec ni tolmač, zato ne bi smel sam prevajati listinske dokumentacije.

5. Zagovorniku ni mogoče pritrditi. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša s pravilnimi razlogi sodišča prve stopnje, v katerih je slednje najprej v točki 5 razlogov izpodbijanega sklepa izpostavilo pravna izhodišča, ki določajo, kateri dokazi so lahko predmet izločitve iz spisa, nato pa je v nadaljnjih razlogih glede na konkretni predlog za izločitev dokazov ustrezno ocenilo, da predlog obrambe ni utemeljen.

6. V pritožbi zagovornik v bistvu ponavlja svoje stališče iz predloga za izločitev dokazov, vendar ne more biti uspešen, saj je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da bančna dokumentacija iz Republike Avstrije in druge listine v nemškem jeziku, ki niso prevedene, samo za to še ne morejo predstavljati nedovoljenih dokazov, ki bi jih bilo treba po določbi 83. člena ZKP izločiti iz spisa. Res je pravica do uporabe svojega jezika in pisave ustavna kategorija (62. člen Ustave Republike Slovenije), ki je na izvedbeni ravni v kazenskem postopku konkretizirana v 8. členu ZKP, vendar zaradi izdelave izvedenskega mnenja, ki je temeljilo med drugim tudi na neprevedeni dokumentaciji, še ni prišlo do kršitve navedenih določil, ki bi lahko imele za posledico nedovoljenost dokaza (izvedenskega mnenja). Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da obdolženčeva pravica do prevoda listin in izjav, ki so podlaga za odločanje v kazenskem postopku, ne sega tako daleč, da bi bilo treba prevesti prav vse pisne dokaze oziroma uradno dokumentacijo, ki je v spisu, ne glede na njihovo relevantnost. Ob tem ko ne gre za listine, pridobljene na kakršenkoli nedovoljen način, pri čemer bo mogoče posamezne listine, katerih relevantnost se bo izpostavila v nadaljnjem postopku, še vedno prevesti, se odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je zavrnilo predlog obrambe za izločitev dokazov, izkaže za povsem utemeljeno.

7. Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da nezadovoljstvo stranke z izdelanim izvedenskim mnenjem ne more biti razlog za izločitev dokazov, saj gre za vprašanje dokazne ocene, ki bo predmet nadaljnjega dokaznega postopka.

8. Tako se kot neutemeljeno izkaže pritožbeno vztrajanje pri izločitvi izvedenskega mnenja, ki temelji med drugim tudi na določeni neprevedeni dokumentaciji, zaradi česar pritožbi zagovornika ni bilo mogoče ugoditi.

9. Ker pritožba tudi v preostalem ne navaja ničesar, kar bi omajalo pravilnost izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče pa kršitev, ki jih je dolžno upoštevati pri uradnem preizkusu (peti odstavek 402. člena ZKP), ni zasledilo, je o pritožbi zagovornika odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o izločitvi dokazov odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno končanem kazenskem postopku.