Jedro

Zakonska domneva (59. člen ZZZDR) v enakih deležih na skupnem, v zakonski zvezi pridobljenem premoženju, dokazno ni bila izpodbita.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica do 1/2 solastnica nepremičnin v vložku št. 128 k.o. Z., ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnina pokojnega F. E. in da torej ta del nepremičnin ne spada v njegovo zapuščino. Pritožbo tožencev A.in R. R. je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga toženec A.R. revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Čeprav je vprašanje obstoja izvenzakonske skupnosti med tožnico in pokojnim E. že rešeno, je življenjska skupnost med njima v izpodbijani sodbi spet obrazložena. Trditve tožene stranke o tem, da so pokojnemu E. pri ustvarjanju premoženja pomagali sorodniki, niso le pavšalne. To dokazuje tudi sama oporoka, s katero je ta svoje premoženje zapustil ravno tožencema. Navedena dejstva nižji sodišči obravnavata enostransko, to pa predstavlja "prekršitev določil pravdnega postopka v smislu določil 11. točke drugega odstavka 254. člena ZPP". Sicer pa se je v času gradnje pokojnikove hiše gradilo tudi gospodarsko poslopje na tožničinem domu in je pri tej gradnji pokojnik delal kot pri svoji hiši. Izvedeni dokazi so torej enostransko in nepopolno ocenjeni, to pa tudi predstavlja kršitev določil pravdnega postopka. Razmerje deležev bi moglo biti nekje vmes med 50 in 100, vsekakor v korist pokojnega E. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, tedanji Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Obstoj dalj časa trajajoče življenjske skupnosti pokojnega E. in tožnice (prvi odstavek 12. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR - Ur. list SRS, št. 14/89) je v izpodbijani sodbi opredeljen z dejanske in pravne strani zaradi ugotovitve tožničine pravice do deleža na premoženju, ki sta ga v tem času skupaj pridobila, opredelitve višine deleža na njem in v tem obsegu izločitve iz zapuščine pokojnega. Revizijska trditev, da so razlogi v tej smeri nepotrebni, ker je vprašanje obstoja izvenzakonske skupnosti bilo že dokončno rešeno med postopkom, ni utemeljena niti s stališča očitka procesnih nepravilnosti niti zmotne uporabe materialnega prava. Vprašanje obstoja izvenzakonske skupnosti je za odločitev o tožničini pravici do izločitve dela pokojnikove zapuščine predhodno vprašanje (drugi odstavek 12. člena ZZZDR). Očitek enostranskega obravnavanja izvedenih dokazov s stališča njihove ocene, pri čemer naj bi dokazna ocena bila nepopolna, pa pomeni grajo dejanskih ugotovitev. To pa po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP (revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) ne more biti revizijski razlog. V kolikor pa s tem revizija posega na procesno področje - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih ali njihova nejasnost (13. točka drugega odstavka 354. člena ZPP) - pa obvelja, da česa takega sodbama nižjih sodišč ni mogoče očitati.

Opredelitev višine deležev na skupnem premoženju tožnice in pokojnega E. (člen 59. ZZZDR) spada v področje pravne presoje. Revizija v tem obsegu zavrača razsodbo o enakih deležih, ki bi morali biti opredeljeni v korist pokojnika "nekje vmes med 50 in 100". Pri tem pa izhaja - če v že zavrnjenih očitkih procesnih kršitev vsebinsko meri na zmotno pravno presojo - iz trditvene podlage, ki sta jo nižji sodišči pri svoji odločitvi v celoti upoštevali. Okoliščina, da je pokojnik oporočno razpolagal s svojim premoženjem v korist tožencev in ne tožnice, je ocenjena s stališča pokojnikovih osebnostnih lastnosti kot neodločilna. Njegova pomoč pri gospodarjenju na tožničinih nepremičninah je bila upoštevana pri oceni o njuni ekonomski in življenjski povezanosti. Dejanske ugotovitve pri tem omogočajo sklepanje, da je pokojnik svoj denar trošil za gradnjo, tožnica pa za gospodinjstvo. Ob obremenitvi pokojnikovih prejemkov zaradi preživninskih obveznosti pa sta imela približno enake mesečne dohodke. Ker dokazna ocena zavrača trditve tožene stranke o pravno upoštevni pomoči znancev in sorodnikov pokojnika pri gradnji, zakonska domneva (59. člen ZZZDR) o enakih deležih na skupnem, v izvenzakonski skupnosti pridobljenem premoženju, ni izpodbita.

Razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani. Ker revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo napak in nepravilnosti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).