Jedro

Razlogi, s katerimi zahteva izpodbija sodbi o preklicu pogojne obsodbe, se nanašajo na sodbo, s katerim je bila pogojna sodba izrečena. Ker ne uveljavljajo nobene kršitve zakona v zvezi s sodbama o preklicu pogojne obsodbe, je treba tako zahtevo zavrniti.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. M.S. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano pravnomočno sodbo je bila preklicana pogojna obsodba z določeno kaznijo zapora dveh mesecev in preizkusno dobo dveh let, ki jo je obs. M.S. zaradi kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 211. člena KZ izreklo Okrajno sodišče v Celju s sodbo z dne 25.1.2001. Zagovornik obs. M.S. je zoper sodbi o preklicu pogojne obsodbe dne 3.1.2003 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Navaja, da je bila s tema sodbama obsojencu izrečena pogojna obsodba, napoved pritožbe pa zavržena kot prepozna. Zavrženje napovedi pritožbe naj bi bilo nezakonito, ker obs. S. ni poznal postopka za uveljavitev pravice do pritožbe, sodba je nezakonita, ker nima razlogov in ker sodišče ni postavilo izvedenca geodetske stroke, čeprav je bilo to nujno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja. S tem naj bi bila kršena tudi obsojenčeva pravica do poštenega sojenja. Kršitev kazenskega zakona naj bi bila v tem, da sodišče ni z izvedencem zanesljivo ugotovilo, ali je obsojenec posekal drevesa v svojem ali v tujem gozdu. Predlaga, da "instančno sodišče sporno sodbo razveljavi in zadevo preda v novo odločanje ob ustreznih navodilih" ali pa obsojenca oprosti.

Vrhovna državna tožilka odgovarja, da vsebina zahteve za varstvo zakonitosti izpodbija sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 25.1.2001, ne pa sodbo istega sodišča z dne 5.6.2002, kot se to navaja v uvodu zahteve. Razlogi so zato neustrezni in predlaga, da se zahteva zavrne.

Zahteva zagovornika obs. M.S. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

S sodbama, ki ju zahteva v uvodu navaja kot zadevo, v kateri je zahteva za varstvo zakonitosti vložena, je sodba Okrajnega sodišča v Celju v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Kp 288/2002, s katerima je bila preklicana pogojna obsodba. Obrazložitev zahteve pa se sploh ne ukvarja z zakonitostjo teh sodb, ampak napada sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 25.1.2001, s katero je bila pogojna obsodba izrečena, ter sklepa istega sodišča in Višjega sodišča v Celju, s katerima je bila pravnomočno zavržena napoved pritožbe.

Razlogi, s katerimi zahteva izpodbija sodbi o preklicu pogojne obsodbe, so zato povsem zgrešeni in neutemeljeni, zato je bilo treba zahtevo na podlagi 425. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrniti kot neutemeljeno, saj ne uveljavlja nobene kršitve zakona v zvezi s sodbama o preklicu pogojne obsodbe.

Vrhovno sodišče pripominja, da bi bila zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodbo, s katero je bila obsojencu izrečena pogojna obsodba in zoper sklepa, s katerima je bila zavržena napoved pritožbe zoper to sodbo, prepozna. Po določbah 3. odstavka 421. člena ZKP je zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo vloži obdolženec ali njegov zagovornik, pravočasna, če je bila vložena v roku treh mesecev od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo. Obsojenec je sprejel sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti sklepu o zavrženju napovedi pritožbe dne 18.10.2001, kot to izhaja iz povratnice o vročitvi sklepa v prilogi listne št. 64. Zahtevo za varstvo zakonitosti je zagovornik vložil šele 3.1.2003, kot je to razvidno iz dohodne štampiljke Okrajnega sodišča v Celju na zahtevi. Vložena je bila torej skoraj eno leto po preteku roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP in bi jo moralo Vrhovno sodišče na podlagi 2. odstavka 423. člena istega zakona kot prepozno zavreči.