Jedro

Toženec je s svojimi izkazi (da teža dejansko prejete pošiljke objektivno ne ustreza temu, kar naj bi pošiljka vsebovala), ki jim tožnica niti ne nasprotuje, uspešno izpodbil domnevo pravilne vročitve in dokazal, da ne drži ugotovitev iz zamudne sodbe, da mu je bila nasprotna tožba osebno vročena.

V postopku ugotavljanja obsega skupnega premoženja zakoncev in deležev na njem zakonec ne more zahtevati tudi že delitve (samo) dela tega premoženja (na način, da bi iz dela skupnega premoženja nastala solastnina), ker se mora to deliti celostno.

Izrek

I. Pritožbi toženca se ugodi, sodba sodišča prve stopnje (I. točka izreka izpodbijane odločbe) se razveljavi in vrne v novo sojenje.

II. Pritožba tožnice se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje (II. točka izreka izpodbijane odločbe) potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo (I. točka izreka izpodbijane odločbe) ugotovilo, da je ½ stanovanja z ID oznako 000, na naslovu Ulica 5, skupno premoženje pravdnih strank. Obenem je z izpodbijanim sklepom (II. točka izreka izpodbijane odločbe) zavrglo nasprotno tožbo v delu, kjer tožeča stranka (tožnica) zahteva ugotovitev, da je ista nepremičnina v njeni solastnini ter v delu, kjer tožnica zahteva, da v višini, ki jo določi sodišče, obstoji terjatev toženca iz naslova oprave del v objekte, ki so posebna last tožnice in se le ta pobota do višine terjatve z vrednostjo ½ stanovanja na naslovu Ulica 5, ki predstavlja skupno premoženje pravdnih strank in je toženec dolžan tožnici izplačati razliko med pobotano terjatvijo in dotičnim stanovanjem v roku 60 dni, da ne bo izvršbe.

2. Zoper sodbo se je pritožil toženec, ki predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo sojenje, priglaša pa še stroške pritožbenega postopka. Pojasnjuje, da mu nasprotna tožba skupaj s prilogami ni bila vročena. Dne 7. 9. 2019 je toženčev pooblaščenec prejel dve sodni pošiljki. V prvi pošiljki je bil samo sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe, ni pa prejel nasprotne tožbe s prilogami, predloga za izdajo začasne odredbe s prilogami in poziva na odgovor. To dokazuje s poizvednico Pošte Slovenije št. 2020/000791 z dne 7. 1. 2020, iz katere izhaja, da je bila masa omenjene pošiljke samo 21 gramov. Če bi bile v pošiljki zares listine, ki so napisane na povratnici, bi masa presegla 100 gramov. Navedeno potrjuje tudi poizvedba pri poštnem ekspeditu sodišča, kajti teži 21 gramov ustreza teža kuverte sodnega pisma s povratnico in dvema listoma. Istega dne je prejel pooblaščenec še eno pošiljko sodišča, in sicer z vsebino »DGP tožene stranke s prilogami B3-B9«. Tudi v tej pošiljki ni bilo nasprotne tožbe in ostalih listih, ki naj bi jih tožena stranka prejela. Tudi to potrjuje poizvednica Pošte Slovenije št. 2020/000827 z dne 9. 1. 2020, iz katera izhaja, da je pošiljka tehtala 66 g, kar popolnoma ustreza teži vloge skupaj s prilogami B3-B9. 3. Tožnica svojo pritožbo sicer naslavlja kot pritožbo zoper sodbo, a zoper izdano sodbo v njeno korist nima interesa, iz njenih navedb pa se vidi, da v resnici nasprotuje sklepu o zavrženju dela njene tožbe. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da se pritožuje zoper tisti del odločitve izpodbijane odločbe, ki ji ni v korist, to pa je sklep o zavrženju dela njene tožbe (II. tč. izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe). Tožnica prvostopnemu sodišču očita, da je zakrivilo absolutne kršitve postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev spremeni tako, da se ji prizna vrnitev darila do ½ stanovanja z ID oznako 000 na naslovu Ulica 5, ter s tem tudi solastništvo do ½ na navedeni nepremičnini. Pojasnjuje, da iz dejstev in dokazov, predloženih v tožbi, izhaja, da je zahtevek na vrnitev darila utemeljen. V delu, v katerem je bilo ugotovljeno, da ni imela pravnega interesa, je sodišče ni pozvalo na popravo oz. dopolnitev. Spričo tega očita sodišču, da bi moralo po uradni dolžnosti paziti, da ji niso kršene pravice in jo opozoriti v okviru predhodnega preizkusa tožbe. Obenem bi ji moralo na njej razumljiv način pojasniti pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (2. odst. 87. čl. ZPP). Navsezadnje bi iz obrazložitve moralo biti razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je odprlo. Sodišče je v pritožbeni sodbi le povzelo del besedila 1. odst. 318. čl. ZPP in je zato podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tožnica priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Toženec je na tožničino pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev, tožnica pa na njegovo pritožbo ni odgovorila.

5. Toženčeva pritožba je utemeljena, tožničina pritožba pa ni utemeljena.

Glede toženčeve pritožbe zoper zamudno sodbo

6. Iz vročilnic, ki sta v spisu in v pridruženem spisu (I P 1882/2018), izhaja, da je toženčev pooblaščenec 9. 7. 2019 prejel dve sodni pošiljki.

Glede prve pošiljke

7. Iz vročilnice (na list. str. 51) z oznako RV0001356 SI, zadeva I P 493/2019, izhaja, da je pooblaščenec tožene stranke 9. 7. 2019 prevzel sodno pošiljko, ki naj bi vsebovala sledeča pisanja: DGP sklepa z dne 5. 7. 2019 (1), DGP nasprotne tožbe s prilogami (2), DGP predloga za izdajo ZO s prilogami (3) in poziv, naj odgovori na nasprotno tožbo (4). Ker je drugopis (DGP, izvod) sklepa z dne 5. 7. 2019 na 3 listih, DGP nasprotne tožba s prilogami na 13 listih, DGP predloga za izdajo ZO s prilogami na 29 listih in poziv na odgovor na nasprotno tožbo na 2 listih, bi taka pošiljka morala skupno vsebovati 47 listov. Upoštevaje, da A4 list pisarniškega papirja tehta približno 5 gramov, bi morala pošiljka z vsemi navedenimi prilogami, brez teže kuverte in vročilnice, tehtati približno 235 gramov. Iz poizvednice Pošte Slovenije št. 2020/000791 z dne 7. 1. 2020 izhaja, da je pošiljka s sprejemno številko RV0001356SI, ki jo dne 8. 7. 2019 poslalo Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana, odvetniku A. A., tehtala 21 gramov. Ugotovljena teža pa se popolnoma sklada s predvideno težo pošiljke, za katero toženčev pooblaščenec navaja, da jo je dejansko prejel – sklep o začasni odredbi z dne 5. 7. 2019. Glede na ugotovljeno v pošiljki - RV0001356 SI - nedvomno ni bilo nasprotno tožbe skupaj s prilogami, saj je tehtala občutno premalo.

Glede druge pošiljke

8. Iz vročilnice RV 0001254SI (na list. str. 52, pridružen spis - I P 1882/2018) izhaja, da je toženčev pooblaščenec 9. 7. 2019 prevzel tudi sodno pošiljko, ki je vsebovala »Dgp predloga tožene str. Z B3-B9 z dne 11.2.2019«. Drugopis predloga tožene stranke z dne 11. 2. 2019 skupaj s prilogami zajema 11 listov, kar ustreza teži 55 gramov plus teža kuverte in sponk. Nadalje iz poizvednice Pošte Slovenije št. 2020/000827 z dne 9. 1. 2020 izhaja, da je pošiljka s sprejemno številko RV0001254SI, ki jo dne 8. 7. 2019 Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana, poslalo A. A., tehtala 66 gramov.

9. Ugotovljena teža se sklada s predvideno težo pošiljke, za katero toženčev pooblaščenec navaja, da je je dejansko prejel – drugopis predloga tožene stranke skupaj s prilogami B3-B9. Glede na ugotovljeno tudi v pošiljki - RV 0001254SI - nedvomno ni bilo nasprotno tožbe skupaj s prilogami, saj je tehtala občutno premalo.

10. Toženec je tako s svojimi izkazi (da teža dejansko prejete pošiljke objektivno ne ustreza temu, kar naj bi pošiljka vsebovala), ki jim tožnica niti ne nasprotuje, uspešno izpodbil domnevo pravilne vročitve in dokazal, da ne drži ugotovitev iz zamudne sodbe, da mu je bila nasprotna tožba osebno vročena (1. odst. 142. čl. in 1. odst. 149. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ker nepravilno vročanje predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj ga to vsebinsko še ni opravilo (1. odst. 354. čl. ZPP).

11. Odločitev o stroških temelji na 3. in 4. odst. 165 člena ZPP; ker je odločitev delno razveljavljena, bo tudi o stroških tega pritožbenega postopka odločeno s končno odločbo.

Glede pritožbe zoper sklep

12. Pravilno je sodišče prve stopnje tožničino tožbo zavrglo v delu, za katerega ni izkazala pravnega interesa, to je v delu, s katerim uveljavlja toženčevo terjatev zoper sebe.

13. Ne držijo pa niti njene pritožbene navedbe, da je zahtevek za vrnitev darila utemeljen. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da v postopku ugotavljanja obsega skupnega premoženja zakoncev in deležev na njem zakonec ne more zahtevati tudi že delitve (samo) dela tega premoženja (na načini, da bi iz dela skupnega premoženja nastala solastnina, ker se mora to deliti celostno, 9. tč. obrazložitve na str. 4 in 5). Pritrditi gre sicer tožnici, da 12. čl. ZPP, ki določa načelo pomoči prava nevešči stranki, nalaga sodišču dolžnost, da opozori stranko na procesne pravice. Navedeno vključuje tudi, da mora sodišče laični stranki na njej razumljiv način pojasniti pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter bistvo razpravnega načela. Navzlic temu je neutemeljen očitek, da sodišče tožnice ni ustrezno pozvalo na dopolnitev vloge, saj se zaradi obrazloženega nesklepčnost ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb (4. odst. 318. čl. ZPP). Ker iz tožničinih navedb utemeljenost tega dela zahtevka ne izhaja (in ne more izhajati - neodpravljiva nesklepčnost), bi moralo ta del zahtevka sodišče zavrniti in ne tožbe zavreči. Pritožbeno sodišče tega sicer ni spreminjalo, ker pritožnica od tega ne bi imela koristi (359. čl. ZPP).

14. Pritožbeni očitki tožnice so torej neutemeljeni, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

PRAVNI POUK Zoper I. točko tega sklepa je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.