6. 10. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Martina Pušnika, Frankolovo, ki ga zastopa Zdenka Rekar, odvetnica v Ljubljani, na seji 6. oktobra 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/13), kolikor kategorizira javno pot pod zap. št. 135 "Javna pot do h. š. 4" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 626, k. o. Podgorje, se zavrže.

2.Pobudnik sam nosi svoje stroške s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Vojnik (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pod zap. št. 135 "Javna pot do h. š. 4" v delu, ki naj bi potekal po zemljišču v njegovi lasti. Zatrjuje, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Navaja, da Občina Vojnik (v nadaljevanju Občina) z njim ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča parc. št. 626, k. o. Podgorje, in ni izvedla postopka razlastitve, pa tudi javne poti, ki v naravi poteka po tej parceli, ni asfaltirala, nikoli urejala ali vzdrževala. Trdi, da je v nepravdnem postopku, ki se vodi pod št. N-62/2017 pri Okrajnem sodišču v Celju, dne 8. 4. 2019 prejel vlogo Občine (v nadaljevanju Vloga) kot predlagateljice v postopku ureditve meje med zemljiščema parc. št. 1026, k. o. Podgorje, v lasti Občine in št. 626, k. o. Podgorje. Z Vlogo naj bi bil seznanjen, da je Občina kot občinsko javno pot kategorizirala tudi pot, ki delno poteka po slednjem zemljišču. Do tedaj naj Občina tega ne bi zatrjevala. Pobudnik trdi, da občinska pot dejansko poteka ob zemljišču parc. št. 626, k. o. Podgorje, in sicer po zemljišču parc. št. 1026, k. o. Podgorje, da pa ta pot v naravi ni asfaltirana in ni vzdrževana. Občina naj bi poskušala dokazati, da ima lastninsko pravico na delu njegovega zemljišča parc. št. 626, k. o. Podgorje. Pobudnik navaja, da je bil pobudo prisiljen vložiti v zavarovanje svojih interesov. Zahteva povračilo stroškov.

2.Občina v odgovoru ugovarja pravočasnosti in utemeljenosti pobude. Glede pravočasnosti navaja objavo Odloka na predviden način, neodvisno od tega pa navaja, da je lastnica in upraviteljica nepremičnine parc. št. 1026, k. o. Podgorje, ki je v splošni rabi in na kateri v naravi leži cesta. Navaja, da se cesta že več desetletij uporablja kot javna cesta in je bila asfaltirana pred približno 15 leti. Pripravo naj bi pripravili vsi uporabniki skupaj (tudi pobudnik), asfaltiranje pa naj bi naredila in financirala Občina. Spor glede lege ceste naj bi nastal kot posledica spora med pobudnikom in g. Koržetom glede tega, kje (na čigavih zemljiščih) leži avtobusna postaja (ki jo je postavil pobudnik) ob tej cesti. V vsem tem času naj bi bilo vsem znano, da je sporna cesta kategorizirana. Da je pobudnik vedel za kategorizacijo sporne ceste, naj bi izhajalo tudi iz uradnega zaznamka Medobčinskega inšpektorata občin Dobrna, Oplotnica, Slovenske konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče z dne 7. 4. 2009 (v nadaljevanju uradni zaznamek), ki naj bi ga sam pobudnik priložil svoji vlogi "Pripombe na izvedeniško mnenje…" v postopku št. N-62/2017 in v katerem je zapisano: "Na ogledu je bilo ugotovljeno, da je ob kategorizirani občinski cesti št. 965 991 postavljena nadkrita čakalnica...". Glede utemeljenosti pobude Občina navaja, da so trditve, da naj bi sporna javna pot potekala po zemljišču parc. št. 626, k. o. Podgorje, v lasti pobudnika (in ne le po zemljišču parc. št. 1026, k. o. Podgorje), sporne in neizkazane, ker na tem območju meje niso urejene in ni znano, ali cesta v naravi resnično v kakšnem delu sega na zemljišče parc. št. 626, k. o. Podgorje. Občina trdi, da na spornem območju v naravi že več desetletij obstaja zgolj ena cesta, ki se ves čas uporablja za promet, in da ob zemljišču parc. št. 626, k. o. Podgorje, ne poteka nobena druga pot.

3.Pobudnik je bil obveščen o odgovoru Občine in vztraja pri navedbah glede pravočasnosti in utemeljenosti pobude. Navaja, da iz samega Odloka potek poti ni razviden in da iz uradnega zaznamka izhaja, da je bilo ugotovljeno, da pot poteka po zemljišču parc. št. 626, k. o. Podgorje, da pa v obdobju uradnega zaznamka ni bila izvedena in objavljena kategorizacija poti v Občini; to je bilo opravljeno in v občinskem glasilu objavljeno šele v letu 2013. Trdi, da Občina niti v upravnem postopku ureditve meje niti v tožbi za ureditev meje ni zatrjevala, da je del zemljišča parc. št. 626, k. o. Podgorje, kategorizirala kot javno pot. Vztraja, da je pot sam uredil in asfaltiral po delu lastne parcele in jo tudi sam vzdržuje ter da objekt (avtobusna postaja), ki ga je postavil ob vednosti in soglasju Občine, stoji na njegovi omenjeni parceli ob zasebni asfaltirani poti, ki poteka po tej parceli.

B.

4.Po tretjem odstavku Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

5.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok).

Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja enoletnega objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.

[1]Glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12), 5. točka obrazložitve, in št. U-I-314/13 z dne 7. 1. 2015, 3. točka obrazložitve.

Da je sklicevanje pobudnika na subjektivni rok lahko uspešno, mora torej izkazati, da je za nastanek škodljivih posledic izvedel šele po uveljavitvi izpodbijanega predpisa in da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložil v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedel (trditveno in dokazno breme je na strani pobudnika).

[2]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-368/18 z dne 7. 4. 2022 (Uradni list RS, št. 60/22), 11. točka obrazložitve.

6.Izpodbijani Odlok je začel veljati 20. 7. 2013. Pobudnik je pobudo vložil 8. 4. 2020 in se glede pravočasnosti pobude po vsebini sklicuje na subjektivni rok. Trdi, da je za to, da je Občina z Odlokom kategorizirala sporno javno pot, ki naj bi potekala po njegovem zemljišču, izvedel s prejemom Vloge 8. 4. 2019. Vloge ne priloži. Občina trdi, da pobudnikove navedbe ne držijo, in se opira na to, da je pobudnik v sodnem postopku št. N 62/2017 sam predložil uradni zaznamek (vloga, ki jo navaja in prilaga Občina, h kateri je pobudnik priložil uradni zaznamek, je datirana z dnem 29. 3. 2019) (glej 2. točko obrazložitve tega sklepa). Po oceni Ustavnega sodišča pa pobudnik s sklicevanjem na Vlogo (ne da bi izkazal njeno vsebino in datum njenega prejema) ni prepričljivo utemeljil trditve, da je za nastanek škodljivih posledic izpodbijanega Odloka izvedel tega dne, in ni izkazal, da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložil v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedel. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Odloka v izpodbijanem delu zavrglo (1. točka izreka).

7.Pobudnik je zahteval povrnitev stroškov. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik