Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep I Cp 937/2018

ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.937.2018 Civilni oddelek

vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru postopek določitve pripadajočega zemljišča obseg pripadajočega zemljišča katastrski vpis izvedenec geodetske stroke primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa elaborat upravičeni predlagatelj postopka udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine status stranke v postopku procesna sposobnost pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov etažni lastniki kot sosporniki upravnik kot zakoniti zastopnik
Višje sodišče v Ljubljani
28. november 2018

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo, ki se je nanašala na sklep o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je naložilo Geodetski upravi. Pritožba se je osredotočila na ustreznost elaborata, ki ga je izdelal izvedenec geodetske stroke, in na pravico pritožnika do izpodbijanja sklepa. Sodišče je ugotovilo, da pritožnik ni imel pravne podlage za pritožbo, saj se je pritoževal na izvedeniško mnenje urbanista, ki ni bilo predmet sklepa. Sodišče je tudi opozorilo, da skupnost etažnih lastnikov ni bila pravilno ustanovljena kot pravna oseba, kar je vplivalo na procesno sposobnost predlagateljev.
  • Ugotavljanje ustreznosti elaborata za katastrski vpisAli je elaborat, ki ga je izdelal izvedenec geodetske stroke, primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa?
  • Pravica do pritožbeAli lahko pritožnik izpodbija sklep sodišča glede evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru?
  • Status skupnosti etažnih lastnikovAli so predlagatelji pravilno ustanovili Skupnost etažnih lastnikov in ali lahko nastopajo v postopku kot pravna oseba?
  • Prejudiciranje končne odločitveAli je sodišče s sklepom o evidentiranju sprememb prejudiciralo končno odločitev o pripadajočem zemljišču?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Tudi s pritožbo je zato mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali je novo nastala parcela pripadla stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev ali ne, bo predmet končne odločbe o določitvi pripadajočega zemljišča.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom naložilo Geodetski upravi, da evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu z elaboratom sodne parcelacije z dne 15. 9. 2017, kar je izdelal izvedenec geodetske stroke in sicer tako, da evidentira novo nastale parcele in dele mej med novo nastalimi parcelami kot urejene. Geodetska uprava pa bo nato obvestila sodišče o opravljenem evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo prvi nasprotni udeleženec zaradi vseh pritožbenih razlogov. Elaborat ukinja parcele 601/61 in 978/23 in ugotavlja, da so nastale štiri nove parcele. To je sodišče poslalo udeležencem postopka v izjavo in pritožnik se je kot lastnik predmetnih nepremičnin oglasil in podal pripombe. Sodišče pa ugotavlja, da gre to za pripombe na izvedeniško mnenje izvedenca urbanistične stroke in ne na izvedensko mnenje izvedenca geodetske stroke. Sodišče ni izdalo sklepa na podlagi ugotovitev izvedenca urbanista in pritožnik se ni mogel pritožiti. Sodišče ugotavlja, da se pripombe na nanašajo na tehnično izvedbo elaborata. Ni jasno, kaj pomeni "tehnična izvedba". Zato sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče navaja, da delitev parcel še ne vpliva na lastninsko pravico, ker mora biti predmet določljiv. Pritožnik je podal pripombe na mnenje sodnega izvedenca urbanistične stroke z dne 31. 12. 2016, a sodišče jih ignorira. S tem ko nalaga vpis v kataster, prejudicira končno odločitev. Za evidentiranje sprememb v katastru ni podlage, saj predlagatelji niso pridobili nobene stvarne ali obligacijske pravice na nepremičninah, za katere predlagajo, da se določijo kot pripadajoče. Stališče sodišča, da ne upošteva pripomb pritožnika, nima podlage v ZVEtL-1. Sodišče ne razpolaga znanja s področja urbanizma, pa daje navodila izvedencu geodetske stroke. Sodišče to dela brez predhodne obravnave na kraju samem, seznanjanju strank in predhodnem urejanju meja. Ne glede na določbo prvega odstavka 48. člena ZVEtL-1, da je skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe zakonita udeleženka postopka, je treba ugotoviti, da Skupnost etažnih lastnikov kot pravne osebe po 72. členu SZ-1 predlagatelji niso ustanovili in zato ne morejo biti stranka postopka po 76. členu ZPP. Ne more jih zastopati upravnik.

3. Na vročeno pritožbo je odgovoril predlagatelj in se strinja s sodiščem prve stopnje, da bo v končnem sklepu odgovor na pripombe udeležencev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Tudi s pritožbo je zato mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali novo nastale parcele pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev, bo predmet končne odločitve o določitvi pripadajočega zemljišča.1 Prej veljavni ZVEtL-1 je v 23.a členu določal enako, kot sedaj določa 13. člen ZVEtL-1. Proti sklepu na podlagi 13. člena je dovoljena pritožba, vendar v obsegu, kot ga pravilno razlaga sodišče prve stopnje. Tudi v pritožbi nasprotni udeleženec ne graja izdelanega elaborata izvedenca geometra, ki je podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Pritožnik se ne strinja predvsem z izvedeniškim mnenjem s številnimi dodatki, kar je izdelal izvedenec urbanist in na tej podlagi je nato izvedenec geometer izdelal elaborat sodne parcelacije obeh parcel, kot mu je naložilo sodišče s sklepom in ugotovilo na naroku z dne 24. 5. 2017 (list. št. 217).

6. Pritožniku pa je treba pojasniti, da bo sodišče prve stopnje moralo v dokončnem sklepu o določitvi pripadajočega zemljišča odgovoriti na vsebinske ugovore pritožnika, ki se v bistvu nanašajo na ugovore za izpolnitev pogojev za ugotavljanje pripadajočega zemljišča, kar določa 42. in 43. člen ZVEtL-1. Če sodišče ne bo odgovorilo na vse pravnorelevantne ugovore, bo s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V tej fazi postopka pa ni mogoče očitati sodišču prve stopnje, da je z izdajo sklepa po 13. členu ZVEtL-1 zagrešilo smiselno očitano absolutno bistveno kršitev določb ZPP. Tako se izkaže, da ko sodišče ni odgovorilo na ugovore pritožnika, ki izpodbijajo ugotovitve izvedenca urbanistične stroke, ni prejudiciralo končne odločitve.

7. Zmotno meni pritožnik, da za takšno postopanje sodišča nima pravne podlage v ZVEtL-1. Postopanje sodišča je urejeno v IV. delu zakona, opravila sodišča pa so urejena v členih 11 do 14. V 13. členu je tudi določeno, da se za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, ki jih v postopku po tem zakonu zahteva sodišče, ne uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin glede predhodne obravnave na kraju samem, seznanitve strank in predhodne ureditve meje, zainteresirane osebe pa se lahko o strokovni podlagi izjavijo v postopku po tem zakonu in sicer v obsegu, kot jih zakon določa. Vsekakor pa bodo imeli te ugovore možnost ponoviti v eventuelni pritožbi proti končnemu sklepu. Sprememba v katastru tako ne bo prejudicirala zadeve oziroma ne bo prinesla spremembe lastninske pravice, kot smiselno zatrjuje pritožnik.

8. Pritožba še trdi, da predlagatelji ne morejo nastopati v postopku kot Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe, ker predlagatelji niso izkazali, da so ustanovili Skupnost etažnih lastnikov kot pravno osebo po 72. členu SZ-1. Pritožbeno sodišče opozarja, da res v spisu ni videti, kdaj so fizične osebe, ki so bile v predlogu naštete in so še stranka postopka, bile nadomeščene s stranko, ki jo res dopušča 46. člen ZVEtL-1. Zakon namreč daje za začetek postopka oziroma vložitev predloga Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, status stranke, ki jo po zakonu zastopa upravnik. To ne pomeni, da so se preoblikovali v pravno osebo po določbah SZ-1. Gre za z zakonom podeljeno procesno sposobnost, kot bi jo sodišče podelilo po 76. členu ZPP. Upravnik je tako zakoniti zastopnik in osebe civilnega prava, ki je bila v teh postopkih ustanovljena z ZVEtL. Vendar zaradi pravilnega seznanjanja predlagatelja s postopkom oziroma vročanja, naj sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka razčisti s predlagatelji, ali so sedaj stranke kot Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe ali pa nastopajo še vedno kot fizične osebe. Sodišče prve stopnje je to stranko poimenovalo kot Skupnost etažnih lastnikov v sklepu z dne 4. 9. 2017 (list. št. 245), predlagatelji pa sebe še vedno poimenujejo kot fizične osebe (npr. vloga z dne 10. 10. 2017, list. št. 264). Vendar gre za poimenovanje predlagateljev, ki je v skladu z zakonom in zato ni podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz določb 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Pritožbeno sodišče na koncu še opozarja, da je sodišče izvedencu geodetske stroke naročilo in ta je tudi izdelal tak elaborat, da izdela elaborat parcelacije parcel 978/23 in 601/61. Izvedenec pa v izdelanem izvedeniškem mnenju ugotavlja in opozarja, da se delno nanašata ti dve parceli tudi na individualno pripadajoče zemljišče k drugim stavbam na X. 14 in 16 (3 N 439/2013) in Y. 9 in 11 (3 N 118/2014). Tam so elaborati že bili izdelani. Pritožbeno sodišče samo opozarja, da so predlagatelji vložili postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča in da je to po določbi 42. člena lahko individualno pripadajoče zemljišče ali skupno pripadajoče zemljišče, če je neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo več stavb in je na podlagi predpisov iz prvega odstavka 42. člena postalo last lastnikov teh stavb. Zato naj bo sodišče pozorno pri odločanju, da odloči o predlogu v celoti, da ne bi prihajalo do nasprotij z drugimi postopki, ki so citirani in odprti v sklopu naselje Z., ali da bi bili celo potrebni novi postopki za skupno pripadajoče zemljišče. 1 Sklep I Cp 93/2018, VSL, sklep I Cp 1139/2017, I Cp 1387/2017 in I Cp 31/2018.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia