Jedro

Tožnik je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložil 24. 12. 2012, in sicer na podlagi določb ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012. Pravica do starostne pokojnine mu je bila priznana od 31. 12. 2012 dalje, torej še v času veljavnosti ZPIZ-1. V tem primeru je torej tožena stranka utemeljeno postopala po določbah navedenega zakona in so torej pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno opraviti odmero po določbah ZPIZ-2 neutemeljene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št.: ... z dne 19. 11. 2021 ter da se zadeva vrne toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Nadalje je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je dokupil pokojninsko dobo tako za čas študija, kot za čas služenja vojaškega roka, in sicer z namenom, da izpolni pogoje za starostno upokojitev brez odbitkov. Pri tem je ravnal izključno po navodilih tožene stranke, ki je v ta namen pripravila izračun. Tožnik ne razume sodbe v delu, kjer sodišče navaja, da je podana dodana doba za čas služenja vojaškega roka v obdobju 1 leto, 7 mesecev in 5 dni. Tožnik je namreč vojaški rok služil 10 mesecev in 29 dni, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Ker je vojaški rok dokupil, se navedeno obdobje ne more šteti kot dodana doba. Pa tudi če bi se morda izkazalo, da vojaškega roka ni dokupil, pa je nepravilna ugotovitev sodišča prve stopnje glede trajanja dodane dobe. Ker je zakon dal možnost "odprtja" odločb o izračunu pokojnine, je prav, da se ponovni izračun opravi pravilno, torej v celoti skladno z določbami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2).1 Sodišče se je nepravilno sklicevalo na določbe prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1).2 Predmet postopka je namreč ponovna odmera pokojnine glede na določbe ZPIZ-2. V konkretnem primeru se tako dokupljena doba zaradi vojske in študija upošteva kot pokojninska doba. Posledično so tudi manjši odbitki pri pokojnini, do česar se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo. Tudi sam izračun je netransparenten in nepreverljiv. Če pa mogoče služenje vojaškega roka ni zajeto med dokupljeno dobo, je morebiti tožena stranka tožniku dala zavajajoča navodila in v "ponudbi" za dokup ni zajela služenja vojaškega roka. Prav tako se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožnikovih navedb, da bi se mu kot dodana doba lahko štelo kvečjemu obdobje, ko je bil prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje (8 mesecev in 19 dni). Zaradi vseh teh pomanjkljivosti bi bilo potrebno opraviti nov izračun, in sicer v taki obliki, da bi ga lahko tožnik preveril. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)3 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 19. 11. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 16. 9. 2021. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da se tožniku starostna pokojnina izplačuje v nespremenjenem znesku.

6. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožena stranka prvostopenjsko odločbo z dne 16. 9. 2021 izdala po uradni dolžnosti, in sicer na podlagi Zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2H).4

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listin v spisu izhaja, da je bila tožniku z odločbo z dne 17. 4. 2013 priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 1.539,80 EUR mesečno od 31. 12. 2012 dalje. Tožnik je do upokojitve dopolnil 59 let in 7 mesecev starosti ter imel dopolnjenih 38 let, 8 mesecev in 29 dni skupne pokojninske dobe, od tega 37 let, 10 mesecev in 21 dni v Sloveniji, in 10 mesecev in 8 dni v Srbiji. Nadalje je bila upoštevana dodana doba v trajanju 1 leto, 7 mesecev in 5 dni. Starostna pokojnina je bila odmerjena v višini 74,50 % od najugodnejše pokojninske osnove. Skladno s prvim odstavkom 53. člena ZPIZ-1 je bila zmanjšana za 6,25 %.

8. V zadevi je sporna odmera starostne pokojnine. Odprto je vprašanje, ali je bila pri tožniku pravilno upoštevana dokupljena zavarovalna doba.

9. ZPIZ-2H v 3. členu določa, da zavarovancu, ki je z dokupom pokojninske dobe do 31. decembra 2012 uveljavil pravico do pokojnine ali izplačilo dela pokojnine po zakonu, zavod v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti na novo odmeri starostno pokojnino oziroma odmeri starostno pokojnino namesto predčasne pokojnine, z upoštevanjem te dobe kot pokojninske dobe brez dokupa. Nova pokojnina oziroma izplačilo dela pokojnine zavarovancu iz prejšnjega stavka pripada od začetka uporabe tega zakona. Zavarovancu, ki je z dokupom zavarovalne dobe za študij in vojaški rok uveljavil starostno pokojnino po zakonu, ki je veljal do 31. decembra 2012, zavod v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti na novo odmeri starostno pokojnino z upoštevanjem te dobe kot delovne dobe. Nova pokojnina zavarovancu iz prejšnjega stavka pripada od začetka uporabe tega zakona.

10. Kot izhaja iz obrazložitve odločbe z dne 17. 4. 2013, s katero je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine, je tožnik zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložil 24. 12. 2012, in sicer na podlagi določb ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012. Pravica do starostne pokojnine mu je bila priznana od 31. 12. 2012 dalje, torej še v času veljavnosti ZPIZ-1. V tem primeru je torej tožena stranka utemeljeno postopala po določbah navedenega zakona in so torej pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno opraviti odmero po določbah ZPIZ-2 neutemeljene.

11. Je pa že omenjena novela ZPIZ-2H omogočila ponovno odmero že priznanih pokojnin, ki so bile priznane po določbah ZPIZ-1. Do nove odmere pokojnine so upravičeni zavarovanci, ki so dokupili čas študija in čas služenja vojaškega roka.

12. V primeru tožnika je nesporno, da je dokupil čas študija, in sicer 3 leta, 4 mesece in 20 dni za 8.840,01 EUR.

13. Kot je bilo že pojasnjeno, je novela ZPIZ-2H v drugem odstavku 3. člena omogočila ponovno odmero starostne pokojnine vsem tistim, ki so uveljavili starostno pokojnino po določbah ZPIZ-1 in jim dokupljena doba za študij ni bila upoštevana pri odmeri starostne pokojnine. Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izhaja pa tudi iz dokumentacije v spisu, je bila dokupljena doba v trajanju 3 leta, 4 mesece in 20 dni tožniku že upoštevana pri odmeri starostne pokojnine. Tožniku je bila namreč upoštevana skupna pokojninska doba 38 let, 8 mesecev in 29 dni, v to pokojninsko dobo pa je bil upoštevan tudi čas dokupa študija v trajanju 3 leta, 4 mesece in 20 dni. Ker je bilo navedeno obdobje že upoštevano kot pokojninska doba, v tem primeru upoštevanje dokupljene dobe kot delovne dobe na samo odmero pokojnine nima nobenega vpliva.

14. Glede dokupa časa služenja vojaškega roka v trajanju 10 mesecev in 29 dni pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz dokumentacije v spisu ne izhaja, da bi tožnik navedeno obdobje dokupil. Tožnik s tem v zvezi tudi ni predložil nobenih dokazov, razen tega pa celo sam dopušča možnost, da tega obdobja ni dokupil. Iz izpisa pokojninske dobe z dne 17. 4. 2013, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa izhaja zgolj splošen zapis "dokup časa študija in služenja vojaškega roka". V nadaljevanju pa je navedeno 3 leta, 4 mesece in 20 dni. Navedeno obdobje se nanaša zgolj na dokup časa študija, kar je razvidno tudi iz posameznih obdobij izpisa pokojninske dobe. Pri času služenja vojaškega roka v obdobju od 13. 1. 1979 do 11. 12. 1979 (v trajanju 10 mesecev, 29 dni) je zgolj pripis, da se čas služenja vojaškega roka po 193. členu ZPIZ-1 šteje kot dodana doba, enako kot tudi čas študija od 1. 1. 1976 do 9. 2. 1976 v trajanju 1 mesec in 9 dni, ki ni bil dokupljen. Kot dodana doba se šteje tudi čas prijave pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v času od 20. 2. 2002 do 6. 9. 2002 v trajanju 6 mesecev in 17 dni ter v času od 11. 6. 2003 do 12. 8. 2003 v trajanju 2 meseca in 2 dni. Vse dodane dobe pa ni bilo potrebno upoštevati, temveč je tožena stranka upoštevala zgolj 1 leto, 7 mesecev in 5 dni, saj je tožnik že na ta način dopolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Dodana doba se namreč, skladno s 193. členom ZPIZ-1, upošteva za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Se pa dodana doba ne upošteva pri odmeri pokojnine. Tožniku je bila pokojnina zmanjšana za 6,25 %, in sicer upoštevaje 53. člen ZPIZ-1, saj ni imel dopolnjenih 40 let pokojninske dobe, ampak 38 let, 8 mesecev in 29 dni, starostno pokojnino pa je pridobil pred dopolnitvijo polne starosti. V primeru tožnika je bila polna starost, upoštevaje znižanje polne starosti zaradi upoštevanja dveh otrok, 61 let, 7 mesecev in 23 dni.

15. Za rešitev zadeve so pravno irelevantne pritožbene navedbe, da tožena stranka v "ponudbo" za dokup ni zajela čas služenja vojaškega roka. Glede pavšalnih pritožbenih navedb, da naj bi pri izračunu pokojninske dobe prišlo do mnogih površnosti in da ni prejel nobenega izračuna pokojnine, sploh v obliki, da bi izračun lahko preizkusil, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik prejel odločbo, kateri je bil priložen tudi izpis pokojninske dobe in izračun pokojninske osnove za odmero pokojnine, kar je razvidno tudi iz odločbe z dne 17. 4. 2013. V tem primeru je torej imel tudi možnost, da preizkusi izračun odmere starostne pokojnine in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

16. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

17. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 139/20.