Jedro

Če je izrek sodbe v nasprotju z obrazložitvijo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.

Izrek

Reviziji se ugodi. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani U 1532/2001-14 z dne 15. 11. 2004 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke prvega odstavka 61. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97, 70/2000, 92/2005 – odločba US in 45/2006 – odločba US) zaradi odločbe Ustavnega sodišča U-I-356/02 z dne 23. 9. 2004 (Ur. l. RS, št. 109/2004) ugodilo tožbi v delu, ki se nanaša na zamudne obresti v točkah I.3., I.4., I.5., I.27. in I.28. izreka odločbe davčnega organa prve stopnje, in odločilo, da zamudne obresti tečejo od dneva izvršljivosti odločbe dalje do plačila. Odločbo tožene stranke je sodišče prve stopnje v teh delih odpravilo v celoti. V preostalem delu pa je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS. Tožena stranka je z odločbo z dne 10. 7. 2002, ugodila pritožbi tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada Novo mesto z dne 12. 6. 2001, v točkah I.1, I.2., ter I.6 do I.26. ter jo v tem delu vrnilo prvostopnemu davčnemu organu v ponovni postopek in odločanje, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. S prvostopno odmerno odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da mora plačati: davek od dobička pravnih oseb za leto 1999 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (točka I.1. izreka); zamudne obresti od premalo plačanih akontacij davka od dobička pravnih oseb za leto 2000 (točka I.2. izreka); davek od osebnih prejemkov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (točke od I.3. do I.7. ter I.22., I.23. in I.28. izreka); prispevke za socialno varnost s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (točke od I.8. do I.21. ter I.26. in I.27. izreka) ter davek na izplačane plače s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (točki I.24. in I.25. izreka).

2. V obrazložitvi ugodilnega dela sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je bilo treba tožbi deloma ugoditi zaradi odločbe Ustavnega sodišča U-I-356/02 z dne 23. 9. 2004 (Ur. l. RS, št. 109/2004), v kateri je bila ugotovljena neustavnost materialnopravnih določb Zakona o davčnem postopku – ZDavP. V zavrnilnem delu pa se sodišče prve stopnje sklicuje na razloge, navedene v odločbi tožene stranke (drugi odstavek 67. člena ZUS).

3. Tožeča stranka z revizijo izpodbija zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, zavrnilni del izpodbijane sodbe razveljavi in vrne zadevo sodišču prvo stopnje v novo sojenje.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po določbah ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je bila pritožba tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil izveden sodni preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka v reviziji utemeljeno navaja, da je izrek sodbe nerazumljiv ter da nasprotuje razlogom sodbe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 85. in tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1. V izreku izpodbijane sodbe je odločba tožene stranke odpravljena v celotnem delu, ki je bil v sodnem postopku še sporen (sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost odločbe tožene stranke v delu, ki se nanaša na točke I.3., I.4., I.5., I.27. in I.28. izreka odločbe davčnega organa prve stopnje, saj je v ostalih točkah prvostopenjsko odločbo odpravila že tožena stranka).

9. Čeprav je torej sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe odločbo tožene stranke odpravilo v delu, ki se nanaša na točke I.3., I.4., I.5., I.27. In I.28., pa iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, kot da naj bi sodišče odločbo tožene stranke odpravilo v naštetih točkah le glede obračuna zamudnih obresti, v preostalem pa naj bi tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. To pa pomeni, da sta si izrek in obrazložitev izpodbijane sodbe v nasprotju.

10. Ker sta torej izrek izpodbijane sodbe in njena obrazložitev v nasprotju, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 v celoti razveljavilo izpodbijano sodbo in je vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.