Jedro

Zdravstveno stanje je osebna zadeva pacienta, vendar brez podrobnih trditev v čem je bilo tako hudo, da zakonita zastopnica (ne le ob komunikacijskih možnostih, na kar se je sklicevalo sodišče prve stopnje, pač pa tudi ob drugih tehnoloških rešitvah) ni mogla v roku plačati sodne takse po vročenem plačilnem nalogu ne pomeni avtomatično opravičljivega razloga za zamudo.

Dolžnik opravlja plačila s pomočjo spletnega bančništva in za pravočasno plačilo sodne takse direktorici ni bilo potrebno zapuščati doma.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 373,32 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje. Ugotovilo je, da dolžnik navaja zgolj, da je bila zakonita zastopnica bolna, vendar so navedbe preveč pavšalne in nekonkretizirane, saj dolžnik ni podal konkretnih trditev, da se je zdravstveno stanje res nenadno in tako hudo ter resno poslabšalo, da do izteka roka za plačilo sodne takse, ob danih komunikacijskih možnostih, ni bil zmožen plačati sodne takse oziroma koga pooblastiti za opravo dejanja.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbeni razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je bila predhodno pojasnjena situacija, da je bila bolezen odgovorne osebe nepredvidljiva in nenadna ter priložen bolniški list. Ker v zdravstvenih organizacijah bolniške liste le oddajo na e-bol, se navedene situacije ne opisujejo, zato je bila nevednost dolžnika, da tega ni zahteval od zdravnika in priložil takšen dokument, saj je menil, da je obrazložitev ter bolniški list dovolj. Zato ponovno pojasnjuje, da je prišlo do nepredvidene in nenadne bolezni, za katero prilaga novo dokazilo – zdravniško potrdilo z dne 6. 3. 2023 v namen dokazovanja, ki potrjuje navedbe odgovorne osebe. Zdravstveno stanje se šteje za osebno zadevo pacienta, katere ni potrebno sodišču izkazovati, zato je potrdilo z navedenim in pojasnjenim stališčem dovolj, da se izkazuje, da je bila odgovorna oseba bolna in da je bila bolezen nepredvidljiva ter nenadna.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da dolžnik ni v zvezi z nepredvidljivostjo in nenadnostjo zdravstvenega stanja direktorice zadostil trditvenemu bremenu, saj ni navedel zakaj in kakšne naj bi bile okoliščine nepredvidljivosti in nenadnosti bolezni. Tudi sedaj v pritožbi ni zmogel pojasniti ampak, da je zdravstveno stanje direktorice osebna zadeva pacienta. Navedeno sicer drži, vendar zaradi tega, ker ni navedel konkretnih razlogov, ki bi utemeljevali nenadnost in nepredvidljivost bolezenskega stanja, sodišče ni moglo presojati okoliščin glede vrnitve v prejšnje stanje. Zgolj potrdilo o upravičeni odsotnosti ne pomeni, da je vrnitev v prejšnje stanje a priori utemeljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbi priloženo zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem z dne 6. 3. 2022 (2023) osebnega zdravnika zakonite zastopnice dolžnika je novota. Hkrati ni pojasnil zakaj tega potrdila brez lastne krivde ni mogel predložiti pred sodiščem prve stopnje, ki je vlogo z dne 6. 2. 2023 štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Dolžnik se sicer sklicuje na lastno nevednost in navaja, da je menil, da je priloženi bolniški list dovolj, vendar je to storil na lastno nevarnost, da sodišče ne bo sledilo predloženemu bolniškemu listu. Sodišče druge stopnje zato ni upoštevalo novega dokaza (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

6. Zdravstveno stanje je osebna zadeva pacienta, vendar brez podrobnih trditev v čem je bilo tako hudo, da zakonita zastopnica (ne le ob komunikacijskih možnostih, na kar se je sklicevalo sodišče prve stopnje, pač pa tudi ob drugih tehnoloških rešitvah) ni mogla v roku plačati sodne takse po vročenem plačilnem nalogu ne pomeni avtomatično opravičljivega razloga za zamudo. Dolžnik je zatrjeval, da se je po prevzemu pošte zgodila nepredvidljiva situacija – bolezen zakonite zastopnice, ki se ji ni mogel izogniti. Kot dokaz je predložil dokazilo o bolniškem staležu od 19. 1. do 2. 2. 2023. 7. Prvi odstavek 116. člena ZPP določa za primer, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti (nekrivdi) ni mogla niti predvideti niti preprečiti1. 8. Plačilni nalog za plačilo sodne takse je bil nesporno vročen dolžniku 18. 1. 2023. Naslednji dan je direktorica zbolela in nastopila bolniški stalež, ki je trajal do 2. 2. 2023, kot izhaja iz zdravniškega potrdila. Rok za plačilo se je iztekel 26. 1. 2023. Zgolj bolezen in nastop bolniškega staleža zakonite zastopnice ne pomeni izkaza zadostne skrbnosti, da dolžnik ni mogel predvideti niti preprečiti izteka roka in neplačila sodne takse. Iz spisa je razvidno, da je dolžnik plačal zamujeno sodno takso z nalogom svoji Banki Intesa Sanpaolo d.d., kjer je kot način plačila navedeno "Banka IN"2. Potrdilo o plačilu je predložil predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Torej dolžnik opravlja plačila s pomočjo spletnega bančništva in za pravočasno plačilo sodne takse direktorici ni bilo potrebno zapuščati doma. Da tudi spletnega plačila sodne takse zaradi bolezni ne bi bila sposobna opraviti, dolžnik ni zatrjeval. Zato niso utemeljene ostale pritožbene navedbe, da v času bolezni ni bilo mogoče zagotoviti in pooblastiti druge osebe za izvajanje plačil za pravno osebo, da se pooblastila izvajajo izključno na banki, da bolna oseba do te ne more priti, da pooblastilo napisano doma ne velja, saj banke zahtevajo odgovorno osebo in da se ta osebno zglasi na banki, da podpiše na banki, da pooblašča osebo, da zaupanja vredne in verodostojne osebe v času ni bilo možno zagotoviti. Posledično predlagani dokaz z zaslišanjem direktorice dolžnika ni bil potreben.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Upnikovi stroški odgovora na pritožbo so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Dolžnik mu je dolžan povrniti nagrado za sestavo odgovora na pritožbo 500 točk po 7. točki tar. št. 31 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT; ne v presežku do zahtevanih 700 točk glede na vrednost spornega predmeta), materialni stroški 2 % po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV. Skupaj znašajo 373,32 EUR.

1 A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, stran 478. 2 Gre za spletno poslovno banko.