Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru, ko investitor gradi stanovanjski objekt na kmetijskem zemljišču, na katerem po PUP gradnja stanovanjskih objektov ni mogoča, je pravna podlaga za inšpekcijski ukrep odstranitve objekta 73. člen in ne 3. odstavek 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
Tožbi se ugodi in se odločba Republiškega urbanističnega inšpektorata z dne 27.5.1993 odpravi.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo urbanistične inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljana z dne 11.11.1992, s katero je ta inšpekcijski organ odločil, da morata tožnika v roku 10 dni po prejemu odločbe odstraniti lesen stanovanjski objekt v tlorisni izmeri 5,00 x 8,50 m, stoječ na parceli št. 276/1 ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da tožnika po prejemu inšpekcijske odločbe z dne 11.11.1992 nista v odrejenem roku zaprosila za izdajo lokacijskega dovoljenja, zato je inšpekcijski ukrep utemeljen in v skladu s 3. odstavkom 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Pritožbene ugovore zavrača in navaja, da je sklicevanje tožnikov na lokacijsko dovoljenje, ki je prenehalo veljati, brezpredmetno.
Tožnika s tožbo izpodbijata navedeno odločbo. Navajata, da je bilo za sporni objekt izdano lokacijsko dovoljenje F.Š., od katerega sta kupila parcelo št. 276/1. V prepričanju, da to lokacijsko dovoljenje še velja, sta zgradila sporni objekt. Za izdajo lokacijskega dovoljenja nista mogla zaprositi, ker še nista bila vpisana v zemljiški knjigi. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.
Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo zaradi naslednjih razlogov: V obravnavanem primeru je prvostopni inšpekcijski organ odredil odstranitev objekta tožnikov na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor zato, ker je bila tožnikoma s pravnomočno odločbo zavrnjena vloga za dovolitev priglašenih del, za lokacijsko dovoljenje pa tožnika nista zaprosila. Po določbi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90 - ZUN) urbanistični inšpektor odredi odstranitev gradnje, če investitor na območju, kjer je sicer gradnja dovoljena, gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del in če kljub izdanemu ukrepu o ustavitvi gradnje v predpisanem roku ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje oziroma ne priglasi graditve ali, če pristojni upravni organ lokacijsko dovoljenje oziroma izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del zavrne ali, če investitor nadaljuje z deli kljub izdanemu ukrepu ustavitve gradnje. Da bi bilo v obravnavanem primeru tako dejansko stanje podano, iz predloženih upravnih spisov ne izhaja. Podatki spisa (ustavitvena odločba z dne 4.9.1992) kažejo na to, da je sporni objekt zgrajen na zemljišču, ki je trajno namenjeno za kmetijsko proizvodnjo in na katerem gradnja stanovanjskih objektov ni mogoča. Iz tega razloga je bilo tožnikoma tudi zavrnjeno lokacijsko dovoljenje z odločbo z dne 25.1.1993, v kateri je navedeno, da se obravnavano območje ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji za plansko celoto ..., ki v 15. členu določajo, da na kmetijskih površinah gradnja stanovanjskih objektov ni mogoča. Kolikor gre za tako zemljišče, na katerem gradnja ni mogoča in lokacijskega dovoljenja sploh ni mogoče izdati, je pravna podlaga za inšpekcijski ukrep odstranitve gradnje 73. člen in ne 3. odstavek 74. člena navedenega zakona.
Tudi sicer sodišče meni, da tožnikoma ni bilo mogoče odrediti odstranitve objekta iz razloga, ker nista v roku zaprosila za lokacijsko dovoljenje, ob tem, ko v izreku odločbe o ustavitvi del rok, v katerem morata zaprositi za izdajo lokacijskega dovoljenja, ni določen, niti iz nje jasno ne izhaja ali morata tožnika zaprositi za lokacijsko dovoljenje ali za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del. Glede na navedeno ni podlage za inšpekcijski ukrep proti tožnikoma na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Zato je prvostopna odločba nezakonita in bi jo morala odpraviti že tožena stranka, pa je ni, s čemer je kršila določbo 242. člena zakona o splošnem upravnem postopku.
Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 42. člena zakona o upravnih sporih, ne da bi se pri tem spuščalo v presojo tožbenega ugovora. Zakon o upravnih sporih in zakon o splošnem upravnem postopku je sodišče uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).